Če bo nova vlada potrjena, jo bo prvi dve leti vodil Naftali Benet, predstavnik judovskih naseljencev v nezakonitih naselbinah na zasedenem ozemlju, ki se je hvalil, da je pobil veliko Arabcev. Foto: EPA
Če bo nova vlada potrjena, jo bo prvi dve leti vodil Naftali Benet, predstavnik judovskih naseljencev v nezakonitih naselbinah na zasedenem ozemlju, ki se je hvalil, da je pobil veliko Arabcev. Foto: EPA

Kot je po maratonskih pogovorih v hotelu blizu Tel Aviva sporočil Lapid, vodja sredinske stranke Ješ Atid, je predsednika države Reuvna Rivlina obvestil o sklenitvi dogovora o novi vladi, o kateri pa mora pred prisego glasovati še parlament. "Zavezujem se, da bo ta vlada delala v dobrobit vseh izraelskih državljanov, tistih, ki so glasovali zanjo, in tistih, ki niso. Spoštovala bo svoje nasprotnike in storila vse, da bo združila vse dele izraelske družbe."

Prvič v izraelski zgodovini bo del vlade tudi stranka, ki predstavlja arabsko manjšino. Vodja arabske islamistične stranke Raam Mansur Abas je po podpisu sporazuma dejal, da je bila odločitev težka in da so prešli številna nasprotja, toda pretehtala je pomembnost, da so dogovor sklenili, poroča BBC. Ob tem je dejal, da so "številne stvari v tem dogovoru, ki so dobre za arabsko družbo". Vlado sestavljajo nazorsko zelo različne stranke iz celotnega političnega spektra, ki jim je skupno predvsem to, da želijo zamenjati Netanjahuja.

Benet, vodja skrajno desne stranke Jamina (Na desno), naj bi vlado vodil do 27. avgusta 2023, potem pa naj bi premierski položaj prevzel Lapid.

Če ne bo podpore, še pete volitve v dveh letih?

Izraelski predsednik je kneset pozval, naj se čim prej zbere in glasuje o vladi. Nova izraelska vlada si sicer prizadeva, da bi prisegla že v ponedeljek. Po Lapidovih besedah ima nova vlada v parlamentu tesno večino 61 poslancev. Če vlada v 120-članskem parlamentu ne bo dobila podpore, obstaja možnost, da bodo morali Izraelci na volitve še petič v dveh letih.

Sprva sta bila glasovanje in prisega nove vlade predvidena za ponedeljek, 14. junija. A je danes tiskovni predstavnik nove koalicije pojasnil, da si prizadevajo, da bi se to zgodilo že prihodnji ponedeljek.

Na marčevskih volitvah je Netanjahujev Likud osvojil največ glasov, a mu ni uspelo sestaviti koalicije. V odzivu na predlog nove vlade je bil 71-letni Netanjahu, ki je vodil vlado zadnjih 12 let, zelo oster, označil jo je za "prevaro stoletja", dejal je, da bo ogrozila državo in njene državljane. Koalicijo osmih strank je označil za "levičarsko" in "nevarno". Kot poroča Reuters, je pričakovati, da bo Netanjahu v prihodnjih dneh skušal pridobiti več poslancev na svojo stran, da bi glasovali proti novi vladi.

Po poročanju BBC-ja je jeziček na tehtnici pri oblikovanju nove vlade pomenila odločitev desnih strank, da se pridružijo koalicijski vladi. Za to naj bi se odločili, ker so zaradi Netanjahujevega brezkompromisnega vodenja postali njegovi nasprotniki.

Palestinci na zasedneih ozemljih nimajo upanja v morebitno novo vlado. Foto: EPA
Palestinci na zasedneih ozemljih nimajo upanja v morebitno novo vlado. Foto: EPA

Palestinci: Nič se ne bo spremenilo

Na napoved menjave izraelske vlade se odzivajo tudi Palestinci na ozemljih pod izraelsko okupacijo, na Zahodnem bregu in v Gazi. Večinoma pravijo, da se nič ne bo spremenilo, saj da bo Benet najverjetneje vodil enako politiko kot Netanjahu.

Basem Al Sali, predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije, krovne organizacije, ki predstavlja Palestince, je dejal, da ni Benet nič manj skrajen kot Netanjahu. "V vladi bo gotovo pokazal, kako skrajen je," je dejal.

Podobno menijo številni Palestinci. 29-letni Ahmed Rezik iz Gaze je dejal, da "ni razlike med enim izraelskim voditeljem in drugim". "Za svojo državo so dobri ali slabi. Ko pa gre za nas, so vsi slabi in vsi zavračajo priznati Palestincem njihove pravice in njihovo zemljo," je dejal.

Mansur Abas, vodja stranke Palestincev v Izraelu Raam, ki naj bi sodelovala v morebitni prihodnji vladi, sodelovanje zagovarja, češ da bo koalicijski dogovor prinesel več kot 16 milijonov dolarjev za izboljšanje infrastrukture in boj proti kriminalu v izraelskih mestih z državljani palestinskega rodu.

Na Zahodnem bregu in v Gazi pa Abasa kritizirajo kot sodelavca s sovražnikom. "Izdajalec je. Kaj bo naredil, ko mu bodo rekli, naj glasuje glede sprožitve nove vojne proti Gazi," sprašuje 21-letni Badri Karam iz Gaze, ki jo je maja Izrael 11 dni močno bombardiral in pri tem ubil okoli 250 ljudi, tudi 66 otrok. "Bo sprejel biti vpleten v pobijanje Palestincev?"

Hamas: Naš upor proti okupaciji se bo nadaljeval

Na napoved oblikovanja nove izraelske vlade se je odzvalo tudi palestinsko gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, palestinski enklavi ob Sredozemskem morju, ki je pod izraelsko okupacijo.

"Nobena izraelska stranka ne verjame v pravice našega ljudstva. Njihovi voditelji so sovražniki našega ljudstva," je povedal Hamasov tiskovni predstavnik. "Naš upor okupaciji se bo nadaljeval ne glede na njene politične barve," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Tudi predstavniki Islamskega džihada, drugega islamističnega gibanja v Gazi, so povedali, da se zanje z novo izraelsko vlado nič ne spreminja.

Netanjahu se bo po 12 letih, če bo nova vlada dobila podporo v parlamentu, poslovil s premierskega položaja. Foto: Reuters
Netanjahu se bo po 12 letih, če bo nova vlada dobila podporo v parlamentu, poslovil s premierskega položaja. Foto: Reuters

Benet: Ubil sem veliko Arabcev in to ni nikakršna težava

Če bo parlament potrdil novo vlado, bo Netanjahuja najprej nasledil 49-letni Benet, ki je v politiko vstopil leta 2005, potem ko je za 145 milijonov ameriških dolarjev prodal svoje tehnološko zagonsko podjetje. Leto pozneje je postal vodja kabineta Netanjahuja, ki je bil tedaj v opoziciji.

Pozneje je zapustil Netanjahujev kabinet in leta 2010 prevzel vodenje organizacije Svet Ješa, zveze izraelskih nezakonitih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Dve leti zatem se je vrnil v politiko in prevzel vodenje skrajno desne stranke Judovski dom.

Zasedal je ministrske položaje v več Netanjahujevih vladah. Bil je minister za verske storitve, Jeruzalem, gospodarstvo, diasporo, izobraževanje, na koncu je bil nekaj mesecev tudi obrambni minister.

Benet ima tudi vojaško preteklost. Kot poroča portal Middle East Eye, je leta 1996 kot častnik ukazal topniško obstreljevanje kot kritje umika njegove enote blizu vasi Kafr Kana v Libanonu. V obstreljevanju je bilo ubitih več kot 100 libanonskih civilistov.

Leta 2014 je kot minister za izobraževanje zagovarjal še močnejše bombardiranje Gaze v takratni poletni ofenzivi, v kateri je Izrael po podatkih ZN-a ubil več kot 2000 Palestincev, od tega 1462 civilistov, vključno z okoli 500 otroki.

Suverenost Izraela nad palestinskimi okupiranimi ozemlji Benet utemeljuje z Biblijo.

Leta 2013 je morebitni naslednji izraelski premier dejal: "Ubil sem veliko Arabcev v svojem življenju in to ni nikakršna težava." Leta 2018 je Libanonu zagrozil, da ga bodo zbombardirali nazaj v kameno dobo. Levičarske Jude je označil za "avtoantisemite".

Na premierskem položaju naj bi se na dve leti izmenjala Lapid (levo) in Benet (desno). Foto: EPA
Na premierskem položaju naj bi se na dve leti izmenjala Lapid (levo) in Benet (desno). Foto: EPA

Lapid: Nekdanji kolumnist, avtor, televizijski voditelj

Po dveh letih mandata morebitne naslednje vlade naj bi njeno vodenje prevzel 57-letni vodja sredinske stranke Ješ Atid in nekdanji televizijski voditelj Lapid. Ko je leta 2012 ustanovil svojo stranko, so mu nekateri očitali, da je samo še eden v vrsti medijskih zvezdnikov, ki želi svojo slavo pretvoriti v politični uspeh.

Vendar pa je njegova sekularna stranka že leto po ustanovitvi na volitvah v 120-članski parlament osvojila presenetljivih 19 sedežev, s čimer je postala pomembna sila v izraelski politiki.

Leta 2019 se je Ješ Atid pridružil Modro-beli zvezi, ki jo je tedaj oblikoval nekdanji vojaški poveljnik Beni Ganc. A ko je ta lani z Netanjahujem sklenil dogovor o oblikovanju vlade, se je Lapid umaknil. Gancu je očital, da je prelomil obljubo volivcem, da bodo skušali z oblasti spraviti Netanjahuja. Lapid je tako postal glavni predstavnik opozicije.

Sredinska stranka je na marčnih volitvah s 17 sedeži osvojila drugo mesto. Pretekli mesec mu je predsednik države Rivlin podelil mandat za sestavo vlade, potem ko Netanjahuju to ni uspelo.

Lapid je pred vstopom v politiko pisal kolumne za časopise in objavil tudi več knjig. Nato je postal televizijski voditelj, kar mu je prineslo slavo.

Se bo moral Netanjahu po 12 letih umakniti?