REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Srčna Svetlana Makarovič ob kulturnem prazniku razkrila nekulturo UO Prešernovega sklada in predsednice države

Srčna Svetlana Makarovič ob kulturnem prazniku razkrila nekulturo UO Prešernovega sklada in predsednice državeJaša Jenull, Svetlana Makarovič in Boris A. Novak. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Med proslavo ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu sta pozornost pritegnila predvsem dva dogodka.

Za tiste, ki jih zanimajo blišč in trači iz življenja na slovenskem vladnem dvoru je bil najbolj zanimiv prihod predsednika vlade Roberta Goloba z novo partnerico Tino Gaber.

Premierjeva spremljevalka in Robert Golob. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Za večino ostalih v dvorani pa je bil – sodeč po aplavzih – poleg podelitve nagrad letošnjim nagrajencem najbolj poveden zaključek proslave, ko je Svetlana Makarovič v spremstvu Jaše Jenulla in Borisa A. Novaka prišla na oder.

Recitirala je pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd, ki se konča: »S polnimi usti peska govori, kdor se opravičuje, obžalovanje dejanja ne izbriše.« Ter požela aplavz.

To je bil aplavz pesnici, njenemu pogumu in načelnosti.

Redko se zgodi, da se na 'dan kulture' tako jasno pokažejo ne samo obrisi nekulture v slovenski družbi, pač pa celo mesto njenega domovanja. A zdaj vsaj vemo, kakšna je in kje domuje – sredi institucije, zadolžene za podeljevanje kulturnih nagrad in na sedežu predsednice republike.

In zaušnica vsem tistim, na čelu z odločevalci in člani Prešernovega sklada, ki so vse do zadnjega odklanjali možnost, da pesnici vrnejo nagrado, ki jo je pred dvema desetletja zavrnila, ker jo je takrat dobil duhovnik Marko Rupnik, osumljen spolnega nasilja.

Nastop vedno pogumne Svetlane Makarovič, ki sta ji stala ob boku neomajana Boris A. Novak in Jaša Jenull, je bil po svoje vrhunec letošnje proslave, ki pa je hkrati razkril, da je v Sloveniji veliko število zelo kulturnih ljudi, ki so bili prisotni tudi v dvorani Cankarjevega doma, a da se največ nekulture v državi skriva in bohoti prav v instituciji, zadolženi za podeljevanje odličij s področja kulture – Upravnem odboru Prešernovega sklada.

Ko je Svetlana Makarovič stopila na oder, je namreč del Upravnega odbora Prešernovega sklada strumno zapustil dvorano, preostalo občinstvo pa je pesnico nagradilo z bučnim aplavzom.

Proslava je tako razkrila vso majhnost, nečimrnost in intelektualno revščino večine članov Upravnega odbora Prešernovega sklada.

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je nastop Svetlane Makarovič po koncu uradne proslave, pospremil z besedami, da je šlo za recitacijo na lastno pobudo, ki jo sam ni doživel kot nekaj dobrodošlega.

Ga pa »sama recitacija pesmi ni motila.«

Namesto, da bi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič poskrbel, da bi nagrado tokrat pesnici preprosto vročili oziroma vrnili, so se arogantni odločevalci skrili za paragrafe.

Strahopetno se sklicujejo na zakonodajo, češ da jim ta vročanje Prešernove nagrade, ki jo je Makarovičeva iz protesta zaradi spornega sonagrajenca (patra Rupnika) pred leti zavrnila - menda ne omogoča.

Medtem je Ministrstvo za kulturo pod taktirko ministrice Aste Vrečko prijazno zahtevalo od osramočenega Rupnika, obtoženega spornih spolnih praks, da nagrado - vrne. Taisto ministrstvo pa žal ni poskrbelo, da zdavnaj zasluženo nagrado naposled dobi v roke tudi Svetlana Makarovič.

Na vprašanje o dogovoru za način vrnitve Prešernove nagrade Svetlani Makarovič pa je predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada (UO PS) dolgovezil, češ da je mogoče to razrešiti na dva različna načina.

Za razrešitev vprašanja vračanja zavrnjenih nagrad na univerzalni ravni za vse morebitne primere je potrebno spremeniti zakon o Prešernovi nagradi, druga možnost pa je lex specialis, ki bi bil sprejet samo za en primer, samo za eno osebo, je povedal Muhović.

Za katero od teh možnosti se bo upravni odbor z zakonodajalcem dogovoril, pa sam v tem trenutku ne more povedati.

Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako tragično. Bedno.

Še več, gre za tipičen primer nesprejemanja kritike in nestrpnega ravnanja.

Ker, ne pozabimo, da Svetlana Makarovič nagrade nekoč ni želela sprejeti prav zaradi zavržnega dejanja samega UO Prešernovega sklada.

Da ji sedaj v istem skladu niso želeli izročiti nagrade, je mogoče razumeti le kot maščevanje in nagajanje ter slepomišenje zaradi upravičene kritike, ki so jo bili deležni.

Da ji sedaj v istem skladu niso želeli izročiti nagrade, je mogoče razumeti le kot maščevanje in nagajanje ter slepomišenje zaradi upravičene kritike, ki so jo bili deležni. Kulturna ustanova bi kritiko na svoj račun sprejela in priznala napako. A take v Sloveniji očitno nimamo, vsaj ne v postavi sedanjega UO Prešernovega sklada.

Kulturna ustanova bi kritiko na svoj račun sprejela in priznala napako.

A take v Sloveniji očitno nimamo, vsaj ne v postavi sedanjega UO Prešernovega sklada.

Glede na to da nagrada dejansko pripada pesnici in je zgolj ni prevzela, prevzem nagrade pa se redno izvaja prav v Cankarjevem domu bi bilo dovolj, če bi se predsednik UO Prešernovega sklada zgolj pozval na Obligacijski zakonik ali tiste člene ustave, ki zagotavljajo neodtujljivost lastnine.

Tako bi lahko v najbolj primernem trenutku – včeraj, na predvečer kulturnega praznika – pesnici nagrado vrnil.

In celo če bi prevladalo pravniško mnenje, da nagrada formalno še ni njena, ni dvoma, da je prejšnji UO PS že sprejel odločitev o dodelitvi, ki ni bila izvršena (zaradi protestnega dejanja pesnice) in bi zato Prešernov sklad lahko zgolj pristopil k izvršitvi že sprejete odločitve.

Pri tem v oči še posebej bode tudi dejstvo, da je ob podobnem dogodku – vrnitvi državnih odlikovanj s strani Boruta Pahorja – prejšnji predsednik države organiziral v predsedniški palači celo poseben dogodek za odlikovance, ki so odličja zavrnili iz neutemeljenih razlogov in na za državo ponižujoč način.

Vir: Zajem zslona

V primeru Svetlane Makarovič pa gre za popolnoma drugačno zgodbo.

Izkazalo se je, da je imela še kako prav: Nagrado je zavrnila iz moralno-etičnih razlogov, ki so vzdržali preizkus časa.

Zato ni nenavadno, da si je zaželela, da se ji zdaj nagrada vrne – in to na primeren način, javno.

Ampak ne. Iz tega so v UO Prešernovega sklada ob asistenci desničarskih medijev, ki jim gre Svetlana Makarovič zaradi svojega poguma in odkrito naprednih prepričanj na živce - naredili cirkus, zahtevali, da se ji nagrada ne vrne in ne podeli...

Tudi zato, ker je dejanje Makarovičeve seveda že pred leti pokazalo na problem spolnega nasilja (in pedofilije) v cerkvenih krogih.

Povedano preprosto – namesto da bi Makarovičevi nagrado vrnili in ji izkazali spoštovanje, ker je daljnovidno in pogumno, že pred dvema desetletjema opozorila na problem, ki so ga v katoliški cerkvi pometali pod preprogo, so jo z odrekanjem izročitve nagrade poskusili ponižati in ji odvzeti čast, ki ji pripada.

V obrambo pesnice sta tokrat pogumno stopila eden od najbolj znanih obrazov protestniškega gibanja v času Janševe (straho)vlade Jaša Jenull in nekdanji predsednik PEN Slovenije Boris A. Novak, ki sta pesnico pospremila na oder.

Test srčnosti je tokrat prestala ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je v izjavi za medije po proslavi povedala, da so vsi letošnji nagrajenci in nagrajenki Prešernovih nagrad res izjemni umetniki in umetnice, da je bila sama prireditev zelo dobra in da je pravzaprav tudi Svetlana Makarovič, ko je na koncu prebrala svojo pesem, kot je napovedala, počastila prav tako njihova dela.

Tudi aplavz na koncu njene pesmi je bil poveden, vendarle gre za izjemno pesnico, ki je prebrala eno od svojih del, je še povedala ministrica.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Je pa na istem izpitu padla predsednica države, ki se rada sklicuje na zakone in zakonitost, tokrat pa se je odločila, da bo spregovorila o »primernosti« vračanja nagrade.

Njen odgovor je zvenel nekako tako, kot bi ga izrekel nekdanji predsednik države Borut Pahor.

»Menim, da vročitev zavrnjene nagrade na tej proslavi torej ni primerna, ker gospe Makarovič ni med letošnjimi nagrajenci. Zato si želim, da se Upravni odbor Prešernovega sklada in gospa Makarovič čim prej dogovorita o primernem in spoštljivem načinu vročitve nagrade,« je zapisala predsednica države.

Le kaj je spoštljivega v zasebnem izročanju javne nagrade, kot bi želeli narediti v UO PS?

In kaj je neprimernega, če se pesnici, ki je imela prav in je pred mnogimi drugimi nastopila zoper podeljevanje nagrade moralno sporni osebi, vpleteni v spolne zlorabe sebi podrejenih in nemočnih - vroči že ji dodeljena nagrada?

Takšno ravnanje si zasluži priznanje, ne pa zavračanja in podcenjevanja z oznako o »neprimernosti.«

Predsednica države je imela prav, ko je kot neprimerno ocenila vračanje državnih odlikovanj Dimitriju Ruplu, Igorju Bavčarju, Janezu Janši, Jelku Kacinu, Alojzu Peterletu in sinu Franceta Bučarja na posebnem dogodku.

Režiral ga je v predsedniški palači prejšnji predsednik, Borut Pahor.

Organiziral je poseben dogodek.

Vrnil je odlikovanja t.i. osamosvojiteljem, a mnogi njihove zasluge vidijo drugače...

Zaslužni za Muzej sramote. Vir: Zajem zaslona, Facebook

A se Nataša Pirc Musar tokrat krepko moti.

Predsednica države bi - če je že zamudila priložnost vsaj tokrat biti tiho - morala biti prva, ki bi pesnico lahko podprla ob njeni zahtevi, da se ji nagrada vrne na siti način, kot se te nagrade vsako leto tudi podeljujejo.

»Ne bom se predala in ne bom gledala nazaj. Premišljeno, trezno in srčno se bom oglašala,« je dejala predsednica države ob nastopu funkcije.

A žal je s svojim pahorjanskim nastopom Pirc Musarjeva padla že na prvem resnejšem izpitu.

Odrekla je podporo z desnice osovraženi Svetlani Makarovič, ko jo je ta potrebovala.

Redko se zgodi, da se na kulturni dan tako jasno pokažejo ne samo obrisi nekulture, pač pa celo mesto njenega domovanja.

A zdaj vsaj vemo, kakšna je in kje je doma – sredi institucije, zadolžene za podeljevanje Prešernovih nagrad.

In na sedežu predsednice republike.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke