Stoječe ovacije ob 10-letnici kariere Raiven

Sara Briški Cirman, kot je pravo ime Raiven, bo v teh dneh dopolnila (šele) 28 let, a so njeni glasbeni in osebni dosežki zares impresivni. Pod svoje pesmi se je v dobrem desetletju podpisala kot avtorica glasbe, besedila in producentka, hkrati pa se lahko pohvali z dosežki v klasični glasbi, saj je končala študij na akademiji za glasbo, za katerega je prejela Prešernovo nagrado, ter v SNG Opera in balet Ljubljana nastopila v predstavah Orfej v peklu in Evgenij Onjegin.

Dialog med preteklostjo in sedanjostjo je tako predstavila na koncertnem večeru Sirene, ko je pred napolnjeno Linhartovo dvorano predstavila desetletje svojega ustvarjanja. Pri tem ji je ob elektronski zvočni matrici v živo pomagal godalni kvartet C'est La Vie, dvojec violin, viola in violončelo. Koncert je pričela z akustično različico pesmi Jadra, njenega prvega singla, sledile pa so Zažarim (njena druga Ema iz 2017), Povej, Črno bel in Volkovi, s katero je zmagala na Popevki 2021. Sede je zapela ljubezensko balado Ti, nato pa oder prepustila kvartetu C'est La Vie, ki je odgodel instrumentalno Nothing Else Matters slovite Metallice, kakršne se ne bi sramovala celo kakšna Apocaplyptica.

Raiven je pred tem zapustila oder in nato prišla nazaj s sošolcem, "bestičem" in vrhunskim pevcem Gregorjem Ravnikom, s katerim sta v duetu navdušila z operno skladbo La Forza. Koncert se je nadaljeval s seksi Habanero, pesmijo 13 prek Ledenika, Širnega oceana in Kralja Babilona. Za pesem Ikona pa je za poseben odrski efekt poskrbela deseterica "drag queenov" z ljubljanske scene.

V zaključnem delu smo lahko prisluhnili še pesmim z aktualnega EP Sirene, Ikona, Elektrino srce, Ofelija, njen prejšnji evrovizijskih poskus Kaos (v akustični izvedbi) ter zaključno Veroniko, za katero z velikim pričakovanjem tuhtamo, kako jo bo vizualno "zapakirala" za veličasten evrovizijski oder. Za češnjo na vrhu torte pa je zapela še akustično različico pesmi Sijaj.

Dejstvo je, kot je poudarila tudi sama, da malokrat na enem odru, na enem koncertu slišimo tako evrovizijske pesmi kot operne in za povrhu še godalno priredbo pesmi Metallice. Kar je brez dvoma res, Raiven je tako glasovno kot glasbeno sposobna različnih glasbenih križanj in mešanic (t. i. "crossoverjev"), pri čemer se zdi, da vse počne z neverjetno lahkoto, zanosom in hkrati odločnostjo, za povrh pa prepriča z brezhibno in navdušujočo izvedbo.

Z videnim in slišanim je potrdila, da je prava alkimistka zvoka, ki z edinstvenim pristopom, razumevanjem in interpretacijo premika glasbene meje mogočega. S križanjem elektro popa in opere nam je tako pripravila čisti glasbeni presežek, ki je bil ob vizualnem minimalizmu in vrhunskem plesu luči vrhunsko doživetje za naša čutila. 

Kako jo bo sprejela Evropa, bomo lahko videli in slišali kmalu, z gotovostjo pa lahko rečemo, da ne glede na izid v Malmö pošiljamo nekoga, ki je enostavno (pre)dober in bo v vsakem primeru priletel na noge. Njena kariera je v strmem vzponu, ne glede na to, v kateri smeri se bo nadaljevala, v popu, operi ali čem drugem. Ob bok njeni 10-letnici pa lahko rečemo le: Bravo, Raiven, in srečno!