Iranska politika oblačenja: aretacije in opravičila pretepenih žensk

Julija aretirana Iranka Sepideh Rashno se je po nekaj tednih znova pojavila v javnosti. 28-letnico so oblasti aretirale kmalu po tem, ko je po spletu zaokrožil posnetek nadlegovanja, ki ga je bila deležna zaradi nenošnje hidžaba. Več iranskih žensk se je namreč julija, ko v državi praznujejo novo razglašeni 'dan hidžaba in čistosti', odločilo, da si rute na ta dan ne bodo nadele. A  Sepidehin nastop v javnosti, kjer se je umetnica in pisateljica iranskim ženskam opravičila za svoje neprimerno obnašanje, je postal le še dodaten vir protestov po državi, saj je bila močno pretepena in bleda. 

Mnogi zato dvomijo, da je bilo opravičilo iskreno, in sumijo, da 28-letnico oblasti v zaporu huje mučijo. O nasilju, ki ga je bila deležna od začetka aretacije, pričajo tudi bolniška poročila, kjer je zapisano, da so jo zaradi močnejših notranjih krvavitev le nekaj dni po aretaciji sprejeli v eno izmed iranskih bolnišnic. Po njenem javnemu opravičilu 30. julija so Sepideh znova odpeljali v zapor. Grozi ji 16-letna zaporna kazen.

Po podatkih organizacije za človekove pravice Hrana je prisilnih opravičil in priznanj krivde v Iranu vedno več. V dneh pred in po 12. juliju je bilo zaradi kršenja zakona o oblačenju aretiranih pet žensk, štiri so se nato za svoja dejanja javno pokesale. V tem času so na iranskih ulicah zaradi nenošnje hidžaba oblasti preganjale več kot 1700 oseb, zaprli so 33 frizerskih salonov, tri ženske so v zapor odpeljali zaradi plesanja na javnem mestu, piše Guardian.

Politika novega predsednika je 'čisti teror'

Vedno bolj intenzivno preganjanje žensk, predvsem pa porast aretacij, je novinarka in aktivistka Masih Alinejad označila za "čisti teror". Aktivistka je zaradi zatiranja žensk že leta 2014 začela z gibanjem Bela sreda, s katerim ženske spodbuja k nošnji belih oblačil brez naglavnih rut. Pogosto opozarja tudi o uvedbi Zakona o prebivalstvu, ki ga je trenutni predsednik Ebrahim Raisi novembra 2021 dopolnil z omejitvami dostopa do splava in kontracepcije, saj vlado skrbi padajoča stopnja rodnosti.

Zaradi protestov, ki so izbruhnili zaradi prisilnih opravičil aktivistk, se je Iranski predsednik Ebrahim Raisi 15. avgusta odločil zakon o oblačenju, ki je v veljavi od islamske revolucije leta 1989, še bolj zaostriti. Rasi je položaj prevzel leta 2021 v času gospodarske krize po ponovni uvedbi sankcij s strani ZDA in valu protestov proti inflaciji.

Njegovo prvo leto na položaju je zaznamoval t. i. "program islamizacije od tal navzgor", zaradi katere je po državi znova uvedel patrulje, znane tudi pod imenom moralna policija, in začel zatirati kakršen koli vpliv z Zahoda. 

"Zato ženska gibanja v skladu z njegovo politiko nacionalni varnosti predstavljajo veliko grožnjo," poudarja specialist politike Bližnjega vzhoda Ali Ansari. "Gre za rekorden porast zatiranja žensk," opozarja in dodaja, da predsednikova politika, ki se zavzema za "spravljanje žensk nazaj v hiše", ustvarja mnogo krivic, na katere bi morala biti mednarodna skupnost bolj pozorna.