Po podatkih centra Visa Net Data je bilo junija letos v Sloveniji 96 odstotkov vseh plačil s karticami visa, ki so jih izdale slovenske banke, brezstičnih. »Po tem deležu smo v svetovnem vrhu,« pravi Alenka Mejač Krassnig. Kot dodaja, se je življenje v zadnjem letu pandemije močno spremenilo, ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Podjetja in organizacije vseh velikosti in oblik se različno spopadajo z izzivi COVID-19. »Življenje je postalo digitalizirano. Brezstična plačila niso več le udobje, ampak nuja. In vse več kupujemo prek spleta,« dodaja sogovornica.
Kakšen uporabnik plačilnih kartic je povprečen Slovenec?
Slovenski kupci cenijo varne oblike plačevanja in priročnost nakupovanja kadarkoli in kjerkoli ter dostop do širše ponudbe izdelkov in primerjave cen. Pandemija je pospešila prehod na digitalno. Skupaj s povečanjem brezstičnih plačil se je občutno povečalo tudi povpraševanje po e-poslovanju in e-nakupovanju.
Je pandemija spodbudila kartično poslovanje?
Pandemija je gotovo pospešila trend digitalizacije in rabe digitalnih plačil, in to ne le pri e-poslovanju. Rast e-trgovine je bila v zadnjih nekaj letih v Evropi res očitna, pandemija je ta trend še poudarila. Številna podjetja so morala delovati prek spleta, da so ohranila svoje poslovanje, medtem ko so varnostni ukrepi za zajezitev širjenja virusa vplivali na vedenje kupcev pri plačilih. Danes spletno nakupovanje in sprejemanje brezgotovinskih plačil nista več le udobje, ampak nuja v trenutnem kontekstu, ki ga določajo številne omejitve. Priča smo resnični spremembi vedenja in pričakovanj porabnikov, tehnologija pa omogoča, da iz vsakega scenarija izvlečemo najboljše.
Včasih je med ljudmi vladal strah glede varnosti kartičnih plačil pri spletnem nakupovanju. Koliko zlorab je v resnici?
Večina spletnih transakcij danes za porabnika pomeni zelo nizko tveganje. Spletno nakupovanje temelji na zamisli o preprostosti in udobju. Zato bi morala biti izkušnja preverjanja pristnosti, ki nam omogoča varno opravljanje teh nakupov, preprosta in priročna za kupca ter mu omogočati enostavno dokončanje nakupa. Namreč, ko so stvari preveč zapletene, se kupec pogosto odloči zapustiti nakupovalni voziček.
Kaj so prinesli novi predpisi, ki zahtevajo močno avtentikacijo?
Novi predpisi pomagajo vsem: trgovcem na drobno, kupcem in bankam. Močna avtentikacija uporabnika (SCA) zniža stopnjo goljufij tako, da od porabnika zahteva, da potrdi, da je plačilo, ki mu je pripisano, resnično. Za preverjanje pristnosti plačila mora svoji banki zagotoviti dovolj močne informacije, da jih je mogoče prepoznati, hkrati pa jih je goljufu težko posnemati. Nedvomno je bila uvedba rešitve 3-D Secure, ki jo Visa uporablja za preverjanje spletnih nakupov, pomemben dejavnik za preverjanje pristnosti plačnikov. Njena velika prednost je možnost avtentikacije z biometričnimi rešitvami, ki jih je mogoče vključiti v mobilno aplikacijo banke. To omenjam, ker vidim biometrijo kot odličen element za preverjanje pristnosti, odsvetujem pa rešitve, ki se zanašajo na PIN-kode in gesla.
Kako pa k varnosti pripomore tokenizacija?
Zdaj, ko pametne naprave omogočajo hitro in enostavno spletno nakupovanje, Visina tehnologija tokenizacije pripomore k večji varnosti digitalnih transakcij. Šestnajstmestna številka kartice se nadomesti z edinstvenim digitalnim identifikatorjem (žetonom), ki ga lahko odklene samo Visa. Ker so žetoni omejeni na določeno napravo, trgovca ali vrsto transakcije in jih lahko potrdi samo Visa, so za prevarante brez vrednosti. Obenem je vse več kartic visa v Sloveniji mogoče s tehnologijo tokenizacije vključiti v elektronsko denarnico, s čimer strankam omogočimo, da doživijo izkušnjo varnega in udobnega plačevanja s katerokoli pametno napravo, kot so telefoni, tablice, prenosne naprave, celo avtomobili ali gospodinjski aparati.
Kartice se množijo v denarnicah uporabnikov. Imamo plačilne kartice, kartice zvestobe, identifikacijske kartice, kartice za dostop do različnih storitev, kot je javni prevoz … Bi lahko to poenotili, torej da bi ena kartica prevzela več vlog v življenju posameznika?
Vidimo, da je tehnologija plačil brez trenja, kakršna so brezstična plačila, odločilnega pomena v svetu. Izkušnje plačevanja brez dotika bodo ostale z nami. Brezstično plačevanje je, na primer, pomembno za vračanje ljudi k javnemu prevozu, ki se nato nadgradi v smeri odprte zanke, tako imenovanega povezanega potovanja. Uvedba brezstičnih plačil operaterjem ponuja priložnost, da odstranijo številne točke dotika in ponudijo bolj brezhibno izkušnjo – brez dotikov, brez gotovine, krajše vrste. Visa sodeluje z lokalnimi oblastmi v 50 največjih mestih v Evropi, vključno s Parizom, Londonom, Varšavo, Madridom, Milanom, Torinom, Atenami in Portom, da bi podprla pobude za pretočno urbano mobilnost. V bližnji prihodnosti bodo s plačilno funkcijo opremljeni številni drugi vsakdanji predmeti. Na primer, povezani avtomobili bodo, tako kot današnji pametni telefoni, povezani s kartico visa, kar bo uporabnikom olajšalo vsakdanje življenje.
Kako bomo torej plačevali v prihodnje – kako hitro se bomo poslavljali od gotovine?
Zavezani smo k temu, da imetnikom kartic visa omogočimo izbiro načina plačila, kar vključuje pomoč pri plačevanju v trgovinah, na spletu ali dvigu gotovine na bankomatu. Gotovina je v Evropi še vedno pomembna. Želimo zagotoviti pravo ravnotežje za vse udeležence v plačilnem ekosistemu, pri čemer trgovcem na drobno in kupcem zagotavljamo dostop do širokega nabora plačilnih možnosti, vključno z gotovino, vendar tako, da ščitimo imetnike kartic pred zaračunavanjem pretiranih stroškov.
Naslednja statistika vas utegne presenetiti. Na nekaterih evropskih trgih je zavrnjena do petina spletnih plačil. V dobi e-trgovine je to nevzdržno. S tem izgubijo vsi – kupec, trgovec in banka. Že pred pandemijo so se digitalna plačila močno povečala, med letoma 2019 in 2020 se je, na primer, obseg plačil z viso v Evropi povečal za 15 odstotkov, med letoma 2020 in 2021 pa še za 20 odstotkov. Tudi po koncu pandemije namerava kar 58 odstotkov evropskih porabnikov uporabljati nove oblike plačila, 61 odstotkov pa jih pravi, da bodo uporabljali vse manj gotovine. Številna fizična okolja postajajo bolj digitalna. Kar se je začelo kot brezstično, se je preoblikovalo v mešanico telefonskega dotika, skeniranja, klikanja in potrjevanja. V mnogih gostinskih lokalih rešitve za naročanje in plačevanje že temeljijo na kodah QR. To je vsekakor trend prihodnosti.
Katere smeri na področju mobilnega plačevanja so še posebej očitne – in kako se razvijajo v Sloveniji?
Opažam predvsem tri velike spremembe. Prvič, prehod na digitalno tehnologijo je nepovraten in trajno spreminja naše življenje, vključno z nakupovanjem. Drugič, trenutek plačila postaja vse bolj neviden in brez trenja. Ta pojav že oblikuje navade in pričakovanja porabnikov. Nazadnje pa tudi verjamem, da lahko naše nove navade in vedenje ter raba digitalnih tehnologij naredijo naše gospodarstvo bolj vključujoče in bolj trajnostno. Ne glede na to, ali je to v javnem prevozu, ki nam omogoča premikanje po mestih z uporabo brezstičnih tehnologij, ali pri upravljanju podatkov, ki nam pomagajo do boljših odločitev in rabe virov, nam digitalno resnično ponuja velike priložnosti.
