Zaradi izrednih razmer zaradi koronavirusa bo na letošnjem 38. Festivalu Radovljica le osem koncertov (tradicionalno jih je bilo deset), in če bodo okoliščine naklonjene, bodo avgusta prišli tudi gostje iz Avstralije ter različnih evropskih držav, skupaj pričakujejo 33 izvajalcev. Koncert ob odprtju bo na prostem, več jih bo v cerkvi, en spored pa bo v tamkajšnji graščini; tega bodo tudi ponovili. Polovica sporedov je nastala posebej za festival, pet jih je povezanih s Slovenijo, trije pa se posvečajo slovenski glasbeni dediščini od 16. do 19. stoletja.
Obširna časovnica
Časovnica, ki jo repertoarno zajema festival, je ogromna, saj sega od večglasja iz 11. stoletja vse do sodobnih del 20. stoletja – in če se le da, se igra na ustrezna zgodovinska glasbila ter v izvajalskih praksah, kot naj bi bile priljubljene v določenem obdobju. Umetniški vodja Domen Marinčič se za vsako edicijo potrudi, da v goste pripelje trenutno najboljše s scene »stare glasbe«. Tokrat so to godalni ansambel Solamente naturali, ki bo nastopil na odprtju festivala in prepleta glasbo Georga Philippa Telemanna z ljudsko glasbo iz takratnih rokopisov; vokalni kvintet Cinquecento, ki bo prvič v sodobnem času izvedel mašo Antoniusa Gosswina (notni zapis se je ohranil samo v Ljubljani) in bo igral tudi liturgično glasbo Gosswinovih sodobnikov z graškega dvora; ter ansambel za srednjeveško glasbo Per-Sonat. Ta vokalni sestav vodi ugledna sopranistka Sabine Lutzenberger, ki velja za eno od pionirk srednjeveškega petja in je tudi dolgoletna članica Ansambla Sequentia, ki je festival že obiskal, nazadnje pred petimi leti. V tem ansamblu je tudi slovenska specialistka za srednjeveško glasbo mezzosopranistka Jasmina Črnčič. Na sporedu bo srednjeveška glasba, povezana z mitskim pevcem Orfejem.
S slovenskim pridihom bo tudi četrti koncert s triom, v katerem so Božena Angelova (violina), Jonathan Ponet (viola) in Gregor Fele (violončelo). Poleg Beethovna in Schuberta bo zanimivo prisluhniti doslej še neizvedenemu triu Eduarda de Lannoyja, lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, ki je tudi osebno poznal Beethovna, Schuberta, Mendelssohna in Liszta.
Tudi plesalo se bo
Med mlade nadobudne glasbenike, ki jih festival izpostavlja, poleg omenjene Črnčičeve sodita še pianistka Rosalía Gomez Lasheras in tenorist Jacob Lawrence. »Španska pianistka izvaja glasbo Chopina in Liszta po vzoru zgodovinskih posnetkov Lisztovih učencev in virih, ki opisujejo njegovo pedagoško delo in izvajalski slog, avstralski tenorist Jacob Lawrence pa se bo predstavil z italijansko duhovno glasbo iz obdobja okrog leta 1600,« je izpostavil še Niko Houška, predstavnik za stike z javnostmi na festivalu.
Sklepni koncert bo povezal komorno glasbo Mozarta in Haydna s plesi, kakršni so se plesali v deželi Kranjski. Na plesno čajanko vabita glasbenica in plesalka Mojca Gal ter švicarsko-francoski plesalec Antonin Pinget. V sklopu festivala bo potekal tudi tečaj za kljunasto flavto s profesorico Matejo Bajt. Na vse koncerte bo iz Ljubljane in Kranja vozil brezplačni avtobus.
