Začela se je volilna kampanja, zaenkrat v igri pet kandidatov

O morebitnih novih predlogih kandidatur bo komisija odločala prihodnji četrtek, 29. septembra. Do vključno 3. oktobra imajo kandidati možnost umika soglasja h kandidaturi. Žreb vrstnega reda kandidatur pa bo DVK izvedla v torek, 4. oktobra, ob 11. uri. S tem bo tudi določila seznam kandidatur, ki bo nato javno objavljen in upoštevan na glasovnici. 

Volilna kampanja se začne 30 dni pred dnem glasovanja na predsedniških volitvah, ki bodo 23. oktobra. Predsedniški kandidati imajo tako mesec dni časa za nagovarjanje volivcev. V kampanji bodo uporabljali različna komunikacijska orodja, večina pa jih stavi na družbena omrežja in neposreden stik z volivci na terenu. Nekateri se bodo poslužili tudi bolj tradicionalnih prijemov, kot so plakati, poleg tega pa se bodo imeli priložnost predstaviti na posameznih soočenjih. V vseh volilnih štabih ob tem napovedujejo finančno skromno kampanjo.

Čeprav se kampanja za predsedniške volitve začenja danes, bo vlaganje kandidatur in zbiranje podpisov volivcev za njihovo vložitev mogoče še do 28. septembra.

Člani DVK so na današnji seji med drugim odločili, da je četrtek, 13. oktober, skrajni rok, do katerega lahko volivke in volivci, ki bodo v času morebitnega drugega kroga glasovanja na volitvah predsednika republike začasno v tujini, oddajo vlogo za glasovanje po pošti v tujini ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini. Rok za oddajo vlog za glasovanje po pošti iz tujine ali na DKP v prvem krogu volitev pa se izteče danes opolnoči.

Poleg tega so člani DVK danes imenovali volilne odbore na 30 diplomatsko konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini, kjer bodo 23. oktobra vzpostavljena volišča za glasovanje na volitvah predsednika republike. V zvezi z izvedbo glasovanja slepih in slabovidnih je DVK sklenila, da bo pripomoček za glasovanje slepih (t. i. šablona) na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo leta 2024, nadgrajen na način, da bo zapis zaporedne številke kandidatov na glasovnici v brajici, ostalo besedilo pa v povečanem tisku.

DVK je sprejela tudi navodila za delo volilnih odborov na lokalnih volitvah 2022 in dopolnitve rokovnika volilnih opravil za izvedbo lokalnih volitev, ki se nanašajo na posebno volilno pravico pripadnikov narodnih skupnosti. 

Zaenkrat pet kandidatov

Seznam kandidatov, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo, je sicer dolg, a je svojo kandidaturo za zdaj vložilo le pet kandidatov, in sicer poslanec SDS Anže Logar, pravnica Nataša Pirc Musar, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek. Te kandidature bo že na današnji seji potrjevala tudi Državna volilna komisija (DVK).

V sredo zvečer je parlamentarna stranka Levica za svojega kandidata potrdila poslanca Miho Kordiša, SD pa bo v volilno tekmo poslala evropskega poslanca Milana Brgleza. Ali bo ta kandidiral tudi s podporo Gibanja Svoboda, bo znano po današnji seji sveta te stranke.

Kako se pred uradnim začetkom predsedniške kampanje delijo politične karte? 

V oddaji 24UR ZVEČER  sta gostovala politična komentatorja Rok Čakš in Aljaž Pengov Bitenc. Na vprašanje, kaj pomenita vstop Milana Brgleza in Miha Kordiša za favorita Anžeta Logarja in Natašo Pirc Musar, je Čakš povedal, da Kordiš in Brglez prinašata v volilno kampanjo nepredvidljivost predvsem na levi. To bi po njegovem mnenju povzročilo negotovost in razpršitev glasov med kandidati, kar po drugi strani povečuje možnost zmage Anžeta Logarja v prvem krogu volitev. "Najbolj na udaru bo Nataša Pirc Musar, ki je začela zelo močno z visoko medijsko podporo in je v defenzivi, medtem ko so novi kandidati, ki vstopajo v polje, v zagonskem vetru pozitivnih pričakovanj koalicijske politike in tudi pretežnega dela medijev."

Pengov Bitenc meni, da možnost, da Brglez odvzame primat Pirc Musarjevi obstaja, vendar misli, da je verjetnost za zmago Logarja v prvem krogu izjemno majhna, predvsem zato, ker je Brgleza poleg SD podprlo tudi Gibanje Svoboda, "ki je po tednih cincanja in streljanja v koleno očitno našlo nek načrt in pristop k volilni kampanji." Po njegovem mnenju teza o razpršitvi glasov ne drži, posebej zato, ker je Levica izbrala Kordiša, "ki se bo prvič zares preizkusil na tovrstnem odru".

Čakš komentira tudi to, da Miha Kordiš vstopa v bitko za funkcijo, kjer bi bil poveljnik vojske, paradoksalno pa nasprotuje oboroževanju: "Če komu, bo Miha Kordiš na levi prej škodil Milanu Brglezu. Vemo, da so znotraj Levice so razprave, ali se morda ne prilagajajo dovolj ciljem vladne koalicije. V Levici z njim tudi preverjajo, katera linija ima med jedrnimi volivci Levice večjo podporo."

Pengov meni, da ima Cigler Kralj velik potencial, "sploh zato, ker je edini pravi naslednik Ljudmile Novak in ker ne rabi nobenemu nič dokazovat". "On je v to vstopil iz razlogov, ki jih samo on pozna, verjetno tudi zaradi lastne politične prepoznavnosti in kasnejših korakov v politični karieri. Zato ima velik potencial, da zagreni življenje Anžetu Logarju."

Čakš meni, da ima Cigler Kralj velik potencial, ampak izven kroga SDS. "Prve raziskave kažejo, da bo disciplina, ki velja za to stranko, veljala tudi v primeru te kandidature, torej da bodo podprli svojega kandidata. To je za Logarja pomembno v prvem krogu volitev. Z bazo, ki mu jo zagotavlja ta stranka, ima možnost naskoka v prvem krogu in skoraj gotovo tudi uvrstitev v drugi krog. V drugem krogu pa bo potreboval širino in v njegovi kampanji lahko vidimo, da to od začetka gradi. To pomeni, da se je zaradi tega distanciral od stranke, da bi presegel njen stekleni strop ter nagovoril druge volivce. Zadnje javnomnenjske raziskave mu kažejo, da mu do zdaj to tudi uspeva." 

Pengov Bitenc za Pirc Musarjevo pravi, da "je v resnici med štirimi glavnimi kandidati edina, ki je zares neodvisna. Kakor ji je to koristilo v začetku, ko je bila zelo prepoznavna in se je to odražalo tudi v anketah, ocenjujem, da ji bo pomanjkanje strankarskega zaledja hodilo navzkriž.  Zato je v podrejenem položaju. Dejstvo, da je Brglez vstopil v kampanjo, seveda pomeni, da ji je odtegnjena podpora Socialnih demokratov, po novem tudi Gibanja Svoboda, kar pomeni, da je delo, ki jo čaka, precej težje. Mislim, da bo tekma izenačena, imamo dva kandidata, ki sta konkurenca drug drugemu."

Čakš meni, da je tekma bolj negotova na levem polu. "Pirc Musarjeva je v defenzivi, vidimo tudi, da v delu medijev, ki imajo vpliv na levo volilno telo, nima ravno podpore. Primer oglašanja uglednega zdravnika na račun njene kandidature je nedvomno precej neugoden. Je pa zanimivo, od kod ta glas prihaja. S tem ne mislim doktorja Breclja, ki je nedvomno človek z integriteto, temveč to medijsko skupino, zbrano okoli Martina Odlazka, ki ji vseskozi ni naklonjena. Vemo celo, je priznala v Tarči, da je preko svojega moža poskušala vplivati, da bi bila bolje obravnavana in ji to ni uspelo. To pa nakazuje, da je spopad na levem polu po napovedi kandidature Milana Brgleza v ponovnem zagonu. Po prepričanju mnogih se bo ravno v tem spopadu v prvem krogu na levi odločilo tudi predsedniške volitve."