V okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji so se na neformalnem srečanju sestali evropski pravosodni ministri na Brdu pri Kranju, kjer so razpravljali o pravosodnih vidikih umetne inteligence, otrokom prijaznem pravosodju in vprašanjih, povezanih z digitalnimi posestvi. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je na srečanju poudaril primarnost prava EU, vezano na postopke zoper Poljsko in Madžarsko. Madžarska pravosodna ministrica pa se je v tem času srečala tudi s premierjem Janezom Janšo. “Plodovita razprava s predsednikom vlade Janezom Janšo o prioritetah in ciljih predsedovanja Evropski uniji,” je zapisala na Twitterju.
Srečanje se je začelo v skladu s prioriteto slovenskega predsedovanja na področju pravosodja, in sicer z zaščito temeljnih pravic z vidika izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. Razpravo je vodil minister Marjan Dikaučič kot predsedujoči svetu EU za pravosodje, sodelovala sta tudi direktor Agencije EU za temeljne pravice (FRA) Michael O’Flaherty in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
Ministri so z direktorjem FRA izmenjali mnenja glede predloga Akta o umetni inteligenci, ki bo enotno urejal področje razvoja in uporabe umetne inteligence v Uniji. Svet EU je že v času nemškega predsedstva poudaril pričakovanja, da naj predlog upošteva morebitne koristi, pa tudi tveganja in zahteve, posebne za področje pravosodja, ter zagotovi odgovoren razvoj in uporabo umetne inteligence v pravosodju, sloneč na temeljnih pravicah in usmerjen v javni interes, ter oblikovana po meri človeka. Minister Dikaučič je poudaril, da je “bistveno vprašanje določitev ravnotežja med človekovimi pravicami in možnostmi sodobne tehnologije. Ni vse, kar je tehnološko mogoče, v demokraciji tudi pravno dopustno z vidika varstva pravic posameznika”.
Ministri so tudi ugotavljali, kako predlog akta zagotavlja varstvo temeljnih pravic in svoboščin pri razvoju in uporabi orodij umetne inteligence. Osredotočili so se predvsem na rešitve predloga v zvezi s procesiranjem biometričnih podatkov, in sicer z vidika varstva pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Prevladujoče mnenje v razpravi je bilo, da algoritmi nikakor ne smejo nadomeščati sodnikov, glede uporabe sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v javno dostopnih prostorih za namene kazenskega pregona pa, da gre za invazivne ukrepe z vidika posega v temeljne pravice, predvsem pravico do zasebnosti.
Otrokom prijazno pravosodje
Tudi otroci so na različne načine vpeti v kolesje pravosodnih sistemov, zato so ministri posebej pozorno obravnavali vprašanje zaščite otrok in otrokovih pravic v sodnih postopkih. V razpravi so ministri posebej poudarili pomen ustrezne obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki jim je, poleg spoštovanja pravnih norm, potrebno zagotoviti tudi ukrepe in storitve, ki omogočajo reintegracijo v družbo in preprečujejo reviktimizacijo. Zaščita otrok je potrebna tudi v civilnih postopkih, še posebej čezmejnih družinskih sporih in ugrabitvah. Ob tem je še posebej pomembna tudi hitrost sodnih postopkov.
Veliko držav članic že razvija in uvaja večdisciplinarne in medinstitucionalne modele prek tako imenovanih hiš za otroke, ki izhajajo iz skandinavskega koncepta Barnahus, kjer je v ospredju potreba po zagotavljanju celovite in stalne podpore otrokom med in tudi po zaključku sodnih postopkov. Tudi Slovenija uspešno izvaja tak model pod okriljem skupnega projekta EU ter Sveta Evrope. “Prepričan sem, da je mogoče s širitvijo tega koncepta narediti velik korak v smeri višjih standardov otrokom prijaznega pravosodja,” je dejal minister Dikaučič.
Digitalna dediščina
Življenja brez uporabe digitalnih medijev si ni mogoče več predstavljati, saj smo vpeti v digitalno okolje, v katerem se povezujemo in sodelujemo, ustvarjamo, shranjujemo dokumente, poslušamo glasbo, uporabljamo kriptovalute oziroma gradimo digitalno premoženje. Pri tem je Dukaučič izpostavil primer smrti uporabnika digitalnih medijev in se vprašal, če v primeru zapustnika digitalne zapuščine še zadoščajo pogodbena določila ponudnikov. Ministri so razpravljali o nekaterih izzivih, povezanih z določanjem vsebine in dostopa do digitalne zapuščine (na primer pri uporabi psevdonimov, čezmejnem priznavanju in izvajanju sodnih odločb), ter ustreznih korakih na ravni Evropske unije, ki bi te izzive učinkovito obravnavali. Kot enega od možnih nadaljnjih korakov so prepoznali izvedbo poglobljenih analiz na vseh ravneh, da se naslovi vprašanja, katerih rešitev bo zagotavljala pravno varno digitalno zapuščino državljanov Evropske unije.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je ob prihodu na zasedanje pravosodnih ministrov EU v luči v četrtek sproženih pravnih postopkov proti Madžarski in Poljski poudaril pomen načel, kot je primarnost prava EU. “Treba je znova poudariti določena načela, kot so primarnost prava EU, izključna pristojnost Sodišča EU pri razlagi prava EU in obveznosti vseh oblasti, predvsem sodnikov v EU, da spoštujejo odločitve sodišča v Luksemburgu. To je zelo pomembno, to je eden od temeljev EU,” je izpostavil. Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga je dejala, da ni konflikta med njihovo zakonodajo in pravom EU. Slednja je glede zadrževanja denarja zaradi nespoštovanja vladavine prava dejala, da je to zadrževanje denarja ekonomsko vprašanje. “Ne smemo mešati političnih in ideoloških vprašanj z ekonomskimi in finančnimi. Evropa potrebuje okrevanje in ta denar je denar, ki pripada madžarskim državljanom, ki so delali za to,” je poudarila.
Varga ne vidi konflikta med evropsko in madžarsko zakonodajo
Potrdila je, da so v četrtek prejeli pismo Evropske komisije o pravnem postopku proti Madžarski in da bodo odgovorili v predvidenem roku dveh mesecev. “Ne vidimo konflikta med evropskim pravom in nacionalno zakonodajo. Ta je namenjena zaščiti naših otrok. Je v skladu z listino EU o temeljnih pravicah,” se je odzvala na postopek, ki se nanaša na nedavno sprejeti madžarski zakon, ki v izobraževalnem procesu prepoveduje širjenje vsebin o skupnosti LGBTIQ. Ministrica pa se je v vmesnem času srečala tudi s premierjem Janezom Janšo. “Plodovita razprava s predsednikom vlade Janezom Janšo o prioritetah in ciljih predsedovanja Evropski uniji,” je zapisala na Twitterju.
Sara Rančigaj