DL: Številne bolezni na kmetiji izgubijo svojo težo

13.6.2022 | 14:15

Kot edini v Sloveniji pridelujejo izključno mleko A2, prodajajo pa ga v mlekomatu. (Foto: arhiv kmetije Kastelic)

Kot edini v Sloveniji pridelujejo izključno mleko A2, prodajajo pa ga v mlekomatu. (Foto: arhiv kmetije Kastelic)

Tako pravi Andrej Kastelic s kmetije Kastelic iz Žabje vasi, kjer kot svojo najnovejšo dejavnost izvajajo varovanje odraslih in ostarelih na kmetiji

Kmetija Kastelic iz Žabje vasi v Novem mestu je posebna v več pogledih. Začeli so z neobičajno dopolnilno dejavnostjo – oddajanjem prostora za piknik, danes so edina kmetija v Sloveniji s prirejo izključno mleka A2 in edina, ki ponuja točeni sladoled iz domačega mleka A2 v samopostrežnem avtomatu. Njihova najnovejša dejavnost, ki je tudi še redkost v Sloveniji, pa je dnevno varstvo odraslih in ostarelih na kmetiji.

Na kmetiji Kastelic, ki je le kilometer oddaljena od starega mestnega jedra Novega mesta, je bilo prejšnji četrtek in petek zelo živahno. Potekala je namreč predstavitev projekta Vpeljava socialnega podjetništva na kmetijo, ki so ga začeli novembra 2019.

V SODELOVANJU S ŠENTOM

Kmetije lahko izvajajo dejavnost varovanja odraslih in ostarelih na kmetiji v sodelovanju z drugimi organizacijami socialnega varstva. Čeprav se prebivalstvo stara in se potrebe po tovrstni dejavnosti večajo, v Sloveniji ni veliko kmetij, ki bi omogočale celodnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. Tudi takšnih ni veliko, ki bi ponujale zgolj dnevne oblike bivanja odraslih in starejših oseb. Prav slednjega pa so se v omenjenem projektu na kmetiji Kastelic lotili v sodelovanju s Slovenskim združenjem za duševno zdravje Šent.

Na kmetiji Kastelic so predstavili projekt Vpeljava socialnega  podjetništva na kmetijo, v katerem je sodelovala njihova kmetija. Na  posnetku: Gregor Cotič iz Šenta, v sodelovanju s katerim Kasteličevi  izvajajo varstvo odraslih in ostarelih na kmetiji (Foto: arhiv kmetije  Kastelic)

Na kmetiji Kastelic so predstavili projekt Vpeljava socialnega podjetništva na kmetijo, v katerem je sodelovala njihova kmetija. Na posnetku: Gregor Cotič iz Šenta, v sodelovanju s katerim Kasteličevi izvajajo varstvo odraslih in ostarelih na kmetiji (Foto: arhiv kmetije Kastelic)

AKTIVNI PROGRAM, KI OMEJUJE BOLEZNI

»Osebo, ki potrebuje varovanje, družabnost in oskrbo, skrbnik pripelje na kmetijo. Na kmetiji v tem času poskrbimo za varovanje, druženje in prehrano. Danosti na kmetiji – zdrava hrana, druženje z živalmi, sprehod in opazovanje narave, trigeneracijska družina, infrastruktura kmetije in usposobljenost članov – omogočajo varovancu kakovostno preživljanje časa, ki pa ni zgolj in samo varovanje, ampak tudi blažitev in preprečevanje razvoja bolezni tretjega življenjskega obdobja,« pojasnjuje Andrej Kastelic, ki je sicer poleg dela na kmetiji tudi zaposlen kot vodja oddelka za živinorejo na KGZS – Zavod Novo mesto.

Člani družine so skupaj s projektnim partnerjem oblikovali aktiven program varovanja, ki omejuje bolezni tretjega življenjskega obdobja, nekatere tudi, kot pravi Kastelic, kratkotrajno ustavi ali celo vsaj začasno prepreči napredovanje. »Demenca, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, krvožilna obolenja, bolezni srca, pasivnost, apatičnost, nervoza in nekatere druge bolezni tretjega življenjskega obdobja na kmetiji izgubijo svojo težo,« pravi Kastelic. Program namreč vključuje dejavnosti, ki spodbudijo aktivne miselne procese, gibanje v naravi pa pripomore k zdravju varovancev. »Stik z velikimi in majhnimi živalmi omogoči izboljšanje stanja na čustvenem in socialnem področju. Varovanec je glede na svojo sposobnost vključen v posamezne delovne procese, kar spodbudi pomembnost posameznika v družbi in zadovoljstvo. Na račun vsaj kratkotrajnega bivanja na kmetiji se uravnavajo hormoni počutja in sreče,« pravi.

ZA ZDAJ LE DNEVNO VARSTVO

Kmetija izvaja dnevno varstvo odraslih in ostarelih, ki še zmorejo izvajati osnovna življenjska opravila: oblačenje, slačenje, umivanje, hranjenje. »Registrirana je tudi za celodnevno varstvo, a ker trenutno ne zagotavljamo prenočitvenih zmogljivosti, smo se do nadaljnjega omejili zgolj na dnevno varstvo,« pravi Kastelic in dodaja, da so se usmerili v dve ciljni skupini. Prva je kratkotrajno varovanje odraslih in ostarelih, ki potrebujejo družabništvo, varovanje in omejevanje napredovanja starostnih obolenj ter oskrbo s hrano za nekaj ur vsak dan. »Storitev se lahko najame tudi občasno, ko ima skrbnik obveznosti pri zdravniku, bi šel po nakupih ali iz drugega razloga ne utegne varovati svojega varovanca,« pravi. Druga ciljna skupina pa so starejše osebe, ki še zmorejo jesti, piti in se preoblačiti samostojno, a zaradi demence ali drugih starostnih obolenj potrebujejo varovanje, v domu za starejše občane pa zanje še ni na voljo prostih mest.

PRIPRAVLJAJO TUDI HRANO

Za svoje varovance na kmetiji pripravljajo tudi hrano. Za nekajurno varstvo so to enostavni obroki, pri daljšem varovanju pa poskrbijo poleg malic tudi za kosilo in večerjo. Obroki so sestavljeni v večini iz domačih surovin, saj so te najbolj zdrave, sveže in ne vsebujejo konzervansov, ki pospešujejo obolenja starostnikov.

»V malice so vključene mesnine krškopoljskega prašiča, ki slovijo po sočnosti, mehkobi in aromatičnosti ter ugodnem razmerju med maščobnimi kislinami omega 3 in 6,« pravi Kastelic. Poleg postrežejo domače kumare, kuhana jajčka in skuto (mladi sir) iz mleka A2. To mleko in mlečni izdelki iz njega, ki po tuji literaturi, kot pravi Kastelic, preprečujejo oz. omejujejo napredovanje obolenj tretjega življenjskega obdobja, so pomembna sestavina malic, v katere sta vključena tudi zdrob in moka iz domače, posebej okusne avtohtone sorte pšenice, od sadja so na voljo jabolka in maline, za pitje pa poleg mleka A2 še grozdni sok in ob kosilu kozarček domačega cvička.

MLEKO A2

»V zgodovini so krave dajale le mleko A2. Pred več sto leti pa se je zgodila mutacija, ki je spremenila kromosom oz. dvojno vijačnico na delu, kjer je gen za izdelavo beljakovine v mleku betakazein. Od takrat krave z mutacijo proizvajajo mleko A1,« pravi Kastelic in dodaja, da se je ta genska napaka, ki povzroči prirejo betakazeina A1, razširila med večino pasem govedi. V želji po prireji mleka A2, za katero tuja literatura navaja številne prednosti – od tega, da spodbuja razvoj otroških možganov, v tretjem življenjskem obdobju preprečuje razvoj demence, domnevno tudi Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, blaži osteoporozo, povzroča manj prebavnih težav, znižuje raven trigliceridov v krvi, izboljšuje počutje in preprečuje sezonsko depresijo, krepi imunski sistem in zdravje oči, do tega, da je ustrezno tudi za osebe, ki imajo alergijo na betakazein A1 oz. na njegove razgradne proizvode (BCM7) –, so na njihovi kmetiji naročili odvzem vzorcev dlak iz repa in analitiko za gen, ki povzroča tvorbo betakazeina A1 oz. A2. Na podlagi izsledkov analize so izločili vse krave in telice, ki so bile nosilke mutiranega gena, zadnjo 28. januarja 2021. »Od takrat proizvajamo izključno mleko A2,« pravi.

PESTRA PONUDBA

Mleko sicer na kmetiji že od leta 2009 ponujajo v mlekomatu, iz domačega mleka A2 pa ponujajo tudi točeni sladoled iz samopostrežnega avtomata, ob katerem je tudi avtomat za mlečne napitke s petimi okusi in njihovimi kombinacijami, v regiomatu pa sta, kot pravi Kastelic, na razpolago poleg jogurta in skute tudi polnozrnati koruzni in pšenični zdrob in moka. Sicer imajo na kmetiji že vrsto let tudi prostor za piknik in dvorano za praznovanja, lani so opremili še dodaten pikniški prostor pod šotorom za slovesna druženja, že v kratkem pa bo pripravljen tudi mini pikniški prostor za dve do največ 10 oseb z wellnessom, ki vključuje savno.

Ponudbo kmetije dopolnjujejo Rož'ce z Gorjancev – zeliščni liker, za katerega zelišča nabirajo na Gorjancih na lastni površini, sicer pa pridelujejo tudi krompir, za katerega pričakujejo, da ga bodo začeli pobirati že v začetku junija. »Jeseni bodo na razpolago repa, koleraba in še katera zelenjava, za noč čarovnic buče, za novo leto pa novoletne smrečice,« še pravi o pestrosti ponudbe njihove kmetije.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 5. maja 2022

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava