Večina državljanov iz 22 držav članic je zadovoljna z odzivom EU-ja na rusko invazijo na Ukrajino. Foto: Reuters
Večina državljanov iz 22 držav članic je zadovoljna z odzivom EU-ja na rusko invazijo na Ukrajino. Foto: Reuters

Ruska invazija na Ukrajino je na evropski ravni okrepila podporo javnosti EU-ju. Sveže objavljena raziskava Eurobarometra je namreč pokazala, da skoraj dve tretjini oziroma 65 odstotkov Evropejcev meni, da je članstvo v EU-ju dobra stvar, kar je najvišji delež po letu 2007, ko je ta znašal 58 odstotkov.

Da je članstvo države v EU-ju dobra stvar, ocenjuje tudi 67 odstotkov anketirank in anketirancev iz Slovenije.

Večina državljanov iz 22 držav članic je zadovoljna z odzivom EU-ja na rusko invazijo na Ukrajino, pri čemer pa so Slovenci v nasprotju z evropskim povprečjem za odtenek bolj pripravljeni na s tem povezane podražitve goriva in hrane. Na te je pripravljenih 44 odstotkov Slovencev v primerjavi z 39 odstotki na ravni EU-ja.

Opazen padec ugleda Rusije

Dogodki v Ukrajini so oblikovali tudi podobo, ki jo imajo Evropejci o drugih pomembnih akterjih na mednarodnem prizorišču. Rusijo pozitivno ocenjuje le 10 odstotkov vprašanih, v primerjavi s 30 odstotki iz leta 2018, ko je bilo to vprašanje nazadnje zastavljeno. Kitajska se je uvrstila na drugo najnižje mesto z 22 odstotki, medtem ko imajo Evropejci nasprotno bolj pozitivno mnenje o Združenem kraljestvu (65 odstotkov) in ZDA (58 odstotkov).

Rusijo pozitivno ocenjuje 19 odstotkov Slovencev. Sledijo ji Kitajska (32 odstotkov), ZDA (38 odstotkov) in Združeno kraljestvo (55 odstotkov).

Tretjina vprašanih v Sloveniji že čuti vpliv inflacije

Dve tretjini vprašanih v Sloveniji (67 odstotkov) nista prepričani, da se njihovo življenje zaradi vojne v Ukrajini ne bo spremenilo, medtem ko jih je nasprotnega mnenja 32 odstotkov. Vpliv inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov že čuti 33 odstotkov slovenskih anketirancev, kar 50 odstotkov pa jih to pričakuje v prihodnjem letu. A obenem 57 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da je obramba skupnih evropskih vrednot, kot sta svoboda in demokracija, prednostna naloga, tudi če bi to vplivalo na cene goriva in življenjske stroške kot take.

Slovenke in Slovenci so na prvo mesto političnih prioritet, na katere bi se moral osrediniti Evropski parlament, sicer postavili javno zdravje (44 odstotkov). Sledijo mu boj proti revščini in socialni izključenosti (41 odstotkov) ter nadalje demokracija, pravna država, podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (vsaka po 33 odstotkov).

Ključne vrednote, ki jih mora po mnenju vprašanih v Sloveniji prednostno zagovarjati Evropski parlament, so pravna država (33 odstotkov), varstvo človekovih pravic v EU-ju in po svetu (32 odstotkov) ter demokracija, svoboda govora in mišljenja (vsaka po 30 odstotkov).

Spomladanska raziskava Eurobarometra je zajela 27 držav članic EU-ja in zbrala podatke skupno 26.578 intervjuvancev, starih 15 ali več let. Podatke so zbirali med 19. aprilom in 16. majem. Pri analiziranju podatkov na ravni celotnega EU-ja so upoštevali število prebivalcev posamezne države.