DL: FOTO - 80 let bombardiranja Novega mesta - kako si mesto zdravi rane

2.12.2023 | 18:20

Današnja Rozmanova ulica po nemškem bombardiranju 14. septembra 1943 (Hrani Dolenjski muzej Novo mesto)

Pogled na Rozmanovo ulico v teh dneh. V ospredju izpraznjen prostor s parkiriščem. (Foto: M. L.)

Poslopje današnje OŠ Center po nemškem bombardiranju 11. aprila 1941 (Hrani Dolenjski muzej Novo mesto)

Ob obletnici nemškega letalskega napada muzej in arhitekti pripravili voden ogled mesta – Profesor rimski oklep rešil pred Italijani, pred muzejem ne – Rozmanova: čakajoč na prihodnost

Tretjega oktobra 1943 so nemška letala bombardirala Novo mesto. Ob 80. obletnici dogodka je Dolenjski muzej Novo mesto v sodelovanju z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine pripravil javno vodenje po novomeških predelih, ki so jih letalski napadi med drugo svetovno vojno najbolj prizadeli.

Kustosinja zgodovinarka Dolenjskega muzeja Marjeta Bregar je govorila o bombnih napadih, arhitektka Natalija Zanoški pa je kar številnim udeležencem pojasnjevala, kako mesto še danes čuti vpliv bombardiranj. V stavbi današnje Osnovne šole Center, pred katero so začeli omenjeni ogled mesta, je bila v začetku druge svetovne vojne ljudska šola. 11. aprila 1941 so nemška letala prvič bombardirala mesto in pri tem imela za glavni cilj omenjeno stavbo, v kateri je bil takrat sedež divizije vojske Kraljevine Jugoslavije. »Bombe so močno poškodovale poslopje šole, ki je potem gorelo približno dva dni. Umrlo je pet vojakov in civilistka. Ker je bilo v okolici skladišče streliva, so bile lažje poškodovane tudi številne druge stavbe po mestu. Eksplozije so pokončale tudi konje in vole, ki jih je za prevoz uporabljala vojska,« je povedala kustosinja. Stavbo so obnovili Italijani, ki so proti koncu aprila 1941 zasedli mesto in v stavbi uredili vojaško bolnišnico.

Grazioli brez oklepa

V zgradbi so po besedah Marjete Bregar pred vojno hranili predmete novomeškega muzejskega društva. Med njimi je bil tudi rimski oklep, ki so ga našli v Novem mestu, o njem ji je pripovedoval stanovski kolega Borut Križ. Profesor Janko Jarc je oklep rešil iz stavbe pred bombardiranjem. Ker je izvedel, da mislijo dragoceni predmet predati za darilo visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino, Emiliu Grazioliju, med njegovim obiskom v Novem mestu, je rimsko najdbo odnesel v Narodni muzej v Ljubljano. »Mislil je, da bodo oklep tam shranili in ga po vojni vrnili Novemu mestu. Ampak tamkajšnji kustos je oklep inventariziral. Izvirnik se tako ni nikoli vrnil v Dolenjski muzej. Zato imamo v Novem mestu samo kopijo tega rimskega oklepa,« je povedala zgodovinarka.

Udeleženci vodenega ogleda so primerjali današnji Glavni trg s posnetki prostora po bombardiranju. (Foto: M. L.)

Cilji napadov

Nemška letala so po prvem napadu leta 1941 drugič bombardirala Novo mesto po kapitulaciji Italije 14. septembra leta 1943 in tretjič 3. oktobra istega leta, se pravi pred skoraj natanko 80 leti.

V teh treh naletih je bilo v mestu okoli 70 žrtev, pretežno med civilisti. Glavnina napadov leta 1943 je bila v tistih delih mesta, v katerih so se po odhodu italijanskih okupatorjev zadrževali partizani. Ampak letala so zadela septembra, še bolj pa oktobra tudi žensko bolnišnico (danes stavba Upravne enote Novo mesto) in pri tem ubila precej ljudi. »Močno septembrsko bombardiranje je v mestu najbolj poškodovalo predel med takratno žensko bolnišnico in spodnjim delom današnje Rozmanove ulice, v katerem je bilo po vojni podjetje Kremen in je zdaj parkirišče. Oktobrsko bombardiranje je močno prizadelo tudi spodnji in zgornji konec današnjega Glavnega trga. Tu so bile poškodovane stavbe, po podatkih, ki jih imamo, pa tukaj ni bilo človeških žrtev,« je povedala kustosinja Bregar.

Urejanje po vojni

Marjeta Bregar (levo) in Natalija Zanoški (Foto: M. L.)

Omenjeno območje Kremena spremlja po besedah Natalije Zanoški zelo zanimiva usoda. Tam so pred vojno stali štirje objekti. »Po vojni so jih porušili, z leti se je tam zarasel manjši divji park. Ob Kastelčevi cesti so zgradili manjši stanovanjski objekt. V osemdesetih, devetdesetih letih so park malo uredili oziroma uredili so njegovo okolico: okrog njega so zasadili živo mejo in uredili tlakovanje. Nekdo je v njem zasadil divjo češnjo, njeno cvetenje je ostalo v spominu mnogih meščanov. Nekako so se, verjetno same, zasadile tudi tri trnate gledičije. Notranjost parka je bila neurejena, zato ga nihče tudi ni uporabljal. V smislu urbanizma pa je njegova namerna ali nenamerna zasaditev pomenila zanimivo rabo in možnosti tega malega dela mesta – lahko bi ostal nepozidan, lahko bi ostal park, zlasti ker v srednjeveškem jedru mesta ni veliko prostora za zelene površine. Društvo arhitektov je leta 1999 organiziralo in izvedlo javni natečaj za programsko in prostorsko ureditev območja Kremen. S svojim predlogom je zmagal arhitekt Marjan Zupanc. Do leta 2020 je kljub temu prostor ostal nedotaknjen, tistega leta pa so podrli drevesa in začeli priprave na gradnjo, po posodobljenih načrtih istega arhitekta. Do gradnje objekta so začasno uredili zasebna parkirišča,« je arhitektka Natalija Zanoški govorila o današnjih mestnih škrbinah. In dodala: »Mnoga ali celo vsa mesta so bila v drugi svetovni vojni zelo prizadeta zaradi bombnih napadov. Posebno se lahko spomnimo bombnega napada na prvo mesto – Guernico (1937), kot znanilca usode večine mest, in zadnje Nagasaki (1945), z nepojmljivo grožnjo novega orožja. Novo mesto je bilo – na srečo – veliko manj prizadeto.«

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar