Predsednica Vjosa Osmani (v sredini), premier Albin Kurti (desno) in predsednik skupščine Glauk Konjufca so danes podpisali prošnjo za vstop Kosova v EU. KurtiFoto: Reuters
Predsednica Vjosa Osmani (v sredini), premier Albin Kurti (desno) in predsednik skupščine Glauk Konjufca so danes podpisali prošnjo za vstop Kosova v EU. KurtiFoto: Reuters

Kot je dejala predsednica, za državljane Kosova ni druge alternative. "To dejanje je posvečeno vsem našim državljanom. Ta trenutek je posvečen vsakemu otroku, ženski, moškemu s Kosova, ki so žrtvovali svoje življenje in ki so se po krivici soočili z genocidom in okupacijo," je dejala.

Po njenih besedah si Kosovo zasluži biti del EU-ja. "Naša pot naprej je jasna, proces bo lahko dolgotrajen, a mi bomo opravili svoje delo, da bi EU lažje opravila svojega," je dejala.

Premier Kurti je napovedal, da bodo prošnjo, ki je prvi korak na poti do članstva v Uniji, predali češkemu predsedstvu Sveta EU-ja. Gre za simboličen korak, saj pet članic EU-ja Kosova sploh ne priznava kot države. Tudi Kurti je opozoril, da bo napredek odvisen od reform za utrditev demokracije in vladavine prava ter gospodarskega razvoja. "Hitrost, s katero bomo napredovali, je odvisna od nas," je poudaril.

A Kosovo, ki je med šesterico držav Zahodnega Balkana najbolj oddaljeno od članstva v EU, se utegne soočiti z vrsto težav. Pet članic povezave – Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper – ga namreč sploh ne priznava kot neodvisne države.

Statusa kandidatke za članstvo v EU v regiji nima le še Bosna in Hercegovina, a naj bi ga po napovedih dobila že v četrtek. Severna Makedonija in Albanija sta julija po dolgih letih čakanja začeli pristopna pogajanja, najdlje pa sta prišli Srbija in Črna gora, ki se že več let pogajata o vstopu.

V Srbiji so ogorčeni

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Srbije Boštjan Anžin, so v Srbiji ogorčeni. Prepričani so, da Kosovo, ki ga ne priznava več kot polovica držav sveta, sploh ne more zaprositi za članstvo. Predsednik Vučić se sprašuje, katerega od pomembnih sporazumov nameravajo na Zahodu spoštovati: Kumanovskega, resolucijo 1244, bruseljskega, washingtonskega, ali morda solunskega iz leta 2003, ki govori o širitvi Unije na Zahodni Balkan.

"Moje vprašanje je, ali bodo spoštovali dokumente, ki so jih sami sprejemali sami, med njimi je zgodovinski iz Soluna. Ker v njem v točki pet piše, da popolnoma podpirajo uveljavitev resolucije 1244. Moje vprašanje od danes je, katerega od teh šestih dokumentov želite spoštovati in mi se bomo s tem popolnoma strinjali," je dejal Vučić.

Odposlanca EU-ja in ZDA še v Beogradu

Odposlanca EU-ja in ZDA za Zahodni Balkan Miroslav Lajčak in Gabriel Ecobar sta že v Prištini pozvala k umiku blokad, ki promet na severu Kosova hromijo peti dan – ne z buldožerjem, ampak s političnim dogovorom, pravi Miroslav Lajčak, Escobar pa, da jih morajo odstraniti tisti, ki so jih postavili. Prištino sta pozvala k uresničitvi dogovorjene Zveze srbskih občin, ameriški odposlanec pa tudi sporoča, da ZDA nikakor ne podpirajo zahteve Beograda, da bi na sever Kosova kot odgovor na okrepljeno prisotnost kosovskih policistov napotil srbske policiste in vojake.

Odposlanca sta se danes srečala še z Vučićem in z njim govorila o politični rešitvi, ki bi zmanjšala napetosti na Kosovu in omogočila odstranitev barikad. To je po pogovorih sporočil Lajčak in dodal, da se Vučić zaveda resnosti razmer. Vučić pa je po tristranskem pogovoru na Instagramu zapisal samo, da je bil pogovor iskren in korekten.

Posebni odposlanec EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino in druga vprašanja Zahodnega Balkana Lajčak je na Twitterju sporočil, da je imel z Vučićem "odprt in iskren pogovor o politični rešitvi, ki bi zmanjšala napetosti in omogočila odstranitev barikad", in da se Vučić "zaveda resnosti razmer". Tako Lajčak kot Vučić sta ob tem objavila fotografije, na katerih so vsi zelo resni. Vučić se je najprej na štiri oči pogovarjal z Lajčakom, nato pa se jima je pridružil posebni ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Escobar, poroča srbska tiskovna agencija Beta.