Klepet z virtualnimi asistenti

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moje osnovno orodje je računalnik, na njem pa programski jezik python. Poleg tega pogosto uporabljam korpuse, to je velike zbirke besedil, in slovarje, ki so računalniško berljivi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem govorne tehnologije – razpoznavo in sintezo govora. Sintetizator govora je računalniški program, ki mu predložimo besedilo, ta pa ga prebere, torej imitira človeški glas. Razpoznavalnik govora pa je ravno obraten proces – v obliki besedila zapiše, kar človek govori. Čeprav o tem morda niti ne razmišljamo, se z govornimi tehnologijami srečujemo vsak dan, najpogosteje v obliki virtualnih osebnih asistentov. Ko na primer telefonu naročim, naj mi nastavi časovnik, ko kuham špagete, ali daljinskemu upravljalniku, naj prestavi na »enko«, ali pa ko mi virtualna asistentka v avtu pove, naj čez 500 metrov zavijem desno, se srečujem z govornimi tehnologijami.

Zakaj imate radi znanost?

Ker nam ponuja edinstvena orodja, s katerimi lahko odgovarjamo na izzive človeštva in zasledujemo tisto, čemur pravimo napredek.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Razvoj govornih tehnologij ima že zdaj velik vpliv na naš način življenja. Uporabne so na mnogih področjih, in kot rečeno, se z njimi zelo pogosto srečujemo. Meni najljubši del govornih tehnologij pa je ta, da omogoča osebam s senzornimi oviranostmi (predvsem gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim) početi stvari, ki so nam popolnoma samoumevne – da imajo na primer na podlagi razpoznave govora možnost spremljati televizijske programe v živo ali sodelovati na sestankih na spletnih platformah, kot je zoom, ali pa da jim sintetizator govora prebere članek na spletu, morda celo zgodbo, ki je sami sicer ne bi mogli prebrati. Trenutno na primer na Univerzi v Ljubljani razvijamo sistem, ki v živo transkribira predavanja in jih prevede v angleščino, kar omogoča študentom, ki predavanju ne morejo slediti le s poslušanjem predavatelja, bodisi zaradi jezikovne bodisi zaradi senzornih oviranosti, da spremljajo predavanja v živo.

Da bo slovenščina živela tudi v digitalni dobi

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Od nekdaj sem bila radovedna, zanimalo me je, kako stvari delujejo. Za računalniško jezikoslovje pa sem se začela zanimati med študijem. Študirala sem namreč jezikoslovje in na študijski izmenjavi v Angliji spoznala tudi področje računalniškega jezikoslovja, ki me je takoj pritegnilo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rada potujem in raziskujem druge dežele, predvsem toplejše. Preizkušam tujo kulinariko, spoznavam nove kulture in jezike, se potapljam in raziskujem svet tudi pod gladino morja. Poleg tega sem ljubiteljica umetnosti, redno obiskujem gledališke predstave in koncerte.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in predvsem vztrajnost. Stvari marsikdaj ne gredo po načrtu, rezultati niso vedno takšni, kot bi pričakovali ali želeli, in takrat je treba poskusiti znova, dokler ne prideš do cilja.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjetno je to že klišejski odgovor, a umetna inteligenca že in bo še naprej vplivala na naša življenja. Predstavljam si, da bi se lahko z nadaljnjim razvojem in porastom uporabe na različnih področjih izboljšala kakovost življenja, če bomo znali premišljeno in kritično pristopiti k njej in jo uporabiti za blaginjo družbe, na primer v zdravstvu in medicini, pa tudi na trgu dela, kjer lahko prevzame tiste naloge, ki so neprivlačne in mučne, ter s tem omogoči ljudem, da se posvetijo bolj kreativnim izzivom.

Umetna inteligenca je samo orodje, kot kladivo

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Da, vsekakor. Tam še nisem bila.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Odgovor moramo nujno iskati v okoljsko vzdržnih virih. Za zdaj so to predvsem obnovljivi viri energije, kot so sončna, vetrna in geotermalna, pozdravljam pa tudi potencial, ki ga v zadnjem času prinašajo premiki na področju jedrske fuzije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo. Balkanci vedo kakšno stvar ali dve o dobri kavi.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Če se vrnemo k glasbi. Zelo dober vpogled v zgodovino in specifike glasbe 20. stoletja ponuja knjiga The Rest Is Noise (Alex Ross). Kaj je glasba in kaj je hrup? Da boste naslednjič lažje zdržali v koncertni dvorani tudi po odmoru.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Razpoznavalnik govora vas bo zelo verjetno dobro razumel tudi, če boste malce zavili v svojem narečju, verjetno pa bo imel več težav, če boste začeli uporabljali narečno besedje. Modelov razpoznavalnikov govora je več, a mnogo jih pri razpoznavi vključuje tudi leksikon besed, kar pomeni, da so omejeni na tiste besede, ki so vključene v leksikon.