'Azilni geto': Živimo v prenatrpanih sobah, polnih stenic

"Na prste ene roke lahko naštejemo število odobrenih prošenj za azil v Sloveniji. Zanje sta edina možnost pobeg ali deportacija," je položaj prosilcev za azil opisal član iniciative Miha Blažič.

V času, ko v azilnem sistemu čakajo na odločitev o svoji prošnji za mednarodno pomoč, ne smejo delati, prejemajo pa le 18 evrov mesečne žepnine in živijo v ekstremni revščini. Blažič je glede tega izrazil zahtevo, naj se njihove pravice nemudoma izenači s pravicami ukrajinskih beguncev.

Iz Hrvaške zbežali pred zlorabami

Večina prosilcev za azil je pripotovala čez Hrvaško, tam pa niso ostali, ker jih tamkajšnja policija sistematično zlorablja. Tepe jih, jim krade, jih muči in trpinči, nato pa jih vrne v Bosno in Hercegovino, ne da bi jim omogočila prošnjo za azil, je dejal član iniciative in prosilec za azil N. C. A. "Nismo imeli druge izbire, kot da pribežimo v Slovenijo, kjer smo varni pred takšnim nasiljem," je dodal.

"Lahko si predstavljate, kako pretreseni smo bili, ko nam je ministrstvo čez nekaj mesecev povedalo, da nas bo poslalo nazaj na Hrvaško," je še povedal N. C. A. Po njegovih besedah je notranje ministrstvo v nečloveške pogoje v preteklosti izgnalo več kot 35.000 ljudi, ko pa so končno priznali poročila o nasilju hrvaških policistov, pa z izgoni niso nehali, z njimi le čakajo dalj časa. "Ko se sprostimo, da smo končno na varnem, nam vročijo odločbe za deportacijo," je ponazoril.

'Živimo v prenatrpanih sobah, polnih stenic'

Prosilec za azil in član iniciative H. H. je dejal, da je sicer res, da imajo v azilnem domu posteljo in tri dnevne obroke, a vsakdo, ki bi si ogledal njihove nastanitve, bi zaključil, da živijo v ekstremni revščini. "Eni živimo v prenatrpanih sobah, polnih stenic, drugi v kontejnerjih sredi gozda. Naš tipičen obrok je kos kruha, pol posušene klobase in jabolko," je navedel.

H. H. je zatrdil, da ne prosijo za višjo žepnino, temveč za pravico do dela, da lahko prispevajo k družbi med čakanjem na odločbe o mednarodni zaščiti in se rešijo depresivnih učinkov življenja v "azilnem getu". Svojo prošnjo so naslovili na predsednika vlade Roberta Goloba, v upanju da mu bodo svoj položaj lahko predstavili na sestanku.

Iniciativo sta s prisotnostjo na dogodku podprla poslanka Levice Nataša Sukič in državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Slednji je povedal, da evropska direktiva, ki ureja področje pravice do dela prosilcev za azil, določa, da morajo članice to pravico omogočiti v roku devetih mesecev. Ob tem ni znal povedati, zakaj se je država v preteklosti odločila, da bo glede tega uveljavila zgornjo mejo, kot primer pa je navedel Švedsko, kjer imajo prosilci pravico do dela omogočeno že prvi dan.

Na ministrstvu za delo so po Juvanovih besedah zato pripravili kompromisni predlog, ki bi čas čakanja na pravico do dela skrajšal na tri mesece. Po njegovih informacijah bo vlada o njem odločala naslednji teden.