gospodarstvo

Podelili nagrade in priznanja za lesarski presežek leta - tudi za ''čebelji hostel'' in Kočevski brlog

13.4.2022 | 19:00 | STA; M. K.

''Čebelji hostel'' v Višnji Gori (foto: arhiv DL)

''Čebelji hostel'' v Višnji Gori (foto: arhiv DL)

Ljubljana - Uvodni dan tretjih Dnevov slovenskega lesarstva se je danes sklenil s podelitvijo treh nacionalnih nagrad in sedmih priznanj za lesarski presežek leta. Dobili so jih avtorji izdelkov, ki so sestavljeni pretežno iz lokalnega lesa in ustvarjajo nove tržne niše ter imajo velik potencial, da uspejo tudi v tujini.

Javna agencija Spirit Slovenija je letos skupaj z Društvom oblikovalcev Slovenije in direktoratom za lesarstvo na gospodarstvu pripravila že drugi javni natečaj, s katerim so iskali izvirno oblikovane izdelke iz lesa, ki bi lahko uspešno nastopali kot prepoznavni slovenski izdelki na globalnih trgih. Cilj letošnjega natečaja je bil pridobitev predlogov novih lesenih pohištvenih izdelkov in izdelkov za domače ali delovno okolje in prosti čas ter identifikacija ustvarjalnih pobud.

Nagrajence je izbrala posebna komisija, ki je nagrade za lesarski presežek leta podelila sadilnemu pripomočku za vrtnarjenje Caroto, sestavljivim bivalnim modulom Hostel in pohodnim palicam Fraxi. Priznanja za lesarski presežek leta pa so dobili stol Olimp, Kočevski brlog, sobno kolo Annum, poganjalček Vroom, Nautilus Pod, gugalnica Playwood in leseno okno Natura Ultimo.

Sadilni pripomoček za vrtnarjenje Caroto so oblikovali avtorji Dušan Grobovšek, Igor Grobovšek in Gal Grobovšek, sam pripomoček pa je po mnenju komisije namenjen ljudem s slogom, ki vrtnarjenje jemljejo kot odklop po napornih dnevih v pisarni. Izdelek je v celoti izdelan iz naravnih materialov, kot so les, baker in bombaž.

Bivalni Hostel, ki se nahaja v Muzeju kranjske čebele v Višnji Gori, predstavlja inovativno rešitev bivanja, ki spominja na čebelje satje. Šesterokotni moduli različnih dimenzij in namenov uporabe (bivalni del, kuhinja, sanitarije) so izdelani iz smrekovega lesa, sestavljajo se v poljubne kompozicije. Sistem satovja je privlačen za obiskovalce muzeja, ki lahko izkusijo prenočevanje v satovju. Bivalni modul Hostel je zasnoval Andrej Milovanovič.

Pohodne palice Fraxi, pod katere je podpisan Matic Pošebal, so nov, inovativen, z naravo povezan izdelek. Med odlike palic sodijo oblikovanje, odziv na sodobne potrebe uporabnikov, visoka okoljska učinkovitost (majhna poraba lesa) in naslanjanje na lokalno tradicijo.

Stol Olimp sta oblikovala Katjuša Kranjc in Rok Kuhar, oblikovanje pa temelji na tradicionalno oblikovanih krogih iz masivnega lesa bukve, ki so sestavljeni v prestol.

Kočevski brlog (Spirit Slovenija)

Kočevski brlog (Spirit Slovenija)

Kočevski brlog so zasnovali avtorja Gašper Premože in Matejka Dekleva ter soavtor Tadej Šulman, zamišljen pa je kot inovativna podzemna enota za turistični glamping.

Kolo Annum iz kakovostnega slovenskega lesa sta oblikovala Erik Močnik in Matjaž Podobnik. Kolo je ergonomsko oblikovano in sodi v višji cenovni razred. Poganjalček Vroom je avtor Jernej Kropej oblikoval celostno. Predvidel je lahek les topola ali lipe, nastavljivost krmila, kolesa, ki se vrtijo v krogu 360 stopinj.

Avtor Igor Arh je oblikoval Nautilus Pod, ki je zaseben, zvočno izoliran spalni prostor z avdio-video tehnologijo, ergonomsko vzmetnico, shrambo in minibarom. Avtorica Pia Groleger je zasnovala gugalnico Playwood, ki je narejena iz krivljenega vezanega lesa in omogoča možnost rasti z otrokom. Namenjena je za zunanje in notranje prostore.

Okvir lesenega okna Natura Ultimo ustreza sodobnim tehnološkim zahtevam, izdelan pa je iz starega, odsluženega lesa. Profil okna kljub reciklaži ustreza arhitekturnim težnjam po minimalizmu. Avtorica okna je Liza Križnar iz M Sore.

Nagrajenci (Spirit Slovenija)

Nagrajenci (Spirit Slovenija)

Uvodni dan tretjih Dnevov slovenskega lesarstva, ki jih danes in v četrtek pripravljata Javna agencija Spirit Slovenija in direktorat za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, se je začel z različnimi nagovori, nadaljeval pa z okroglo mizo o izzivih panoge, krožnem gospodarstvu in implementaciji industrijske strategije in pregledu aktualnosti v panogi. Kot so ocenili udeleženci, ima Slovenija dovolj lesa in znanja za njegovo predelavo, za doseganje večje trajnosti pa bo treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med državo in panogo.

Okroglo mizo je odprl predsednik Konfederacije evropske pohištvene industrije (EFIC) Edi Snidero, ki je opozoril na zvišanje cen energentov in materiala zaradi pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini. Slednja je zadala dodaten udarec lesnopredelovalni panogi v Evropi, poleg tega pa se je ustavil izvoz na oba trga. Samo italijanska pohištvena industrija je lani v Rusijo izvozila za pol milijarde evrov, je dejal. Zdaj je ta trg izginil v enem mesecu, je poudaril.

Predstavnika kmetijskega in okoljskega ministrstva sta govorila o upravljanju z gozdovi oz. pomenu uporabe lesa za znižanje ogljičnega odtisa, svoje izkušnje s predelavo lesa pa so predstavili tudi nekateri podjetniki. Kot je med drugimi dejal direktor podjetja Lumar IG Igor Lukič, so slovenski izdelovalci montažnih hiš najboljši na svetu. Gre za pomemben segment izvoza, saj so montažne hiše zagotovo najdražji slovenski posamični izvozni izdelek, je dejal.

Četrtek bo v znamenju razprav o kadrih in poklicih v lesarstvu ter pomoči lesarskim podjetjem pri širitvi poslovanja na tuje trge. Sledila bodo mednarodna poslovna srečanja lesarskih podjetij.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava