V Jablanici zoper razraščajoči fašizem
V Jablanici v Bosni in Hercegovini je potekala spominska slovesnost ob 79-letnici bitke na Neretvi, znane tudi kot bitke za ranjence. Več kakor tri tisoč ljudi iz vseh predelov nekdanje skupne države se je udeležilo protifašistične manifestacije, na kateri so sporočali, da se bodo z vsemi sredstvi uprli razraščajočemu fašizmu. Fašizem in nacizem leta 1945 nista bila poražena, ampak se pod krinko tako imenovanih demokratičnih vrednot znova oživljata, so prepričani udeleženci prireditve.
V začetku leta 1943 so nemški generali po Hitlerjevem osebnem naročilu začeli izvajati načrt Weiss, katerega cilj je bil uničiti glavnino partizanske vojske. Zaradi sovražnikove premoči se je vrhovni štab z več kakor 4000 ranjenci umikal, vendar jih je sovražniku uspelo obkoliti. Ostal je samo most čez Neretvo, na nasprotnem bregu pa so obroč zapirale četniške sile. Da bi preprečilo masaker ranjencev, se je partizansko vodstvo odločilo in porušilo še zadnji most.
Sovražniki so menili, da se bodo partizani poskušali samomorilsko prebiti iz obroča, zato so prerazporedili del sil. V eni sami noči pa je partizanom uspelo poleg porušenega mosta zgraditi pomožnega, uničiti četniški obroč na levem bregu Neretve in umakniti glavnino ranjencev iz obroča. »Da so porušili most čez Neretvo, je bila genialna odločitev takratnega partizanskega vodje Josipa Broza Tita,« je prepričan tržaški zgodovinar dr. Jože Pirjevec.
Zaradi pandemije covida-19 sta manifestaciji lani in predlani odpadli, v tem času pa v tem hercegovskem mestecu Jablanica niso mirovali, ampak so uspeli obnoviti med vojno porušen most in povezati z brvjo desni in levi breg Neretve za pešce. Projekt, ki še ni v celoti realiziran, saj manjkajo povezovalne poti, je stal dobrega pol milijona evrov. Glavnino finančnih sredstev je prispevala Elektro privreda BiH.
Odločno v boj zoper fašizem
Večina obiskovalcev, s katerimi smo se pogovarjali, je razočaranih nad tako imenovanimi demokratičnimi vrednotami. Ljudem so dovolili svobodo govora, medtem ko oblastniki kradejo, lažejo in vnovič delijo ljudi po nacionalnosti, so zelo kompleksno družbeno in politično dogajanje v BiH komentirali naši sogovorniki. Jasmin Halilović iz Busovače, ki je v tem kraju s svojim denarjem obnovil partizanski spomenik in uredil park s klopcami, kar ga je stalo dobrih 5000 evrov, je povedal, da spoštuje vse ljudi dobre volje, ne glede na nacionalno ali versko pripadnost.
»V Jablanico niso prišli ljudje zaradi plačila dnevnice, kot to sicer počneje naši demokratično izvoljeni politiki, ampak zaradi spoštovanja do pravičnega partizanskega boja na čelu s tovarišem Titom. Veste, Bošnjaki so moji bratje po veri, ostali jugoslovanski narodi pa so moji bratje po krvi,« je prepričan Halilovič, zapriseženi antifašist in lastnik podjetja.
Almir Šahić iz Breze pri Sarajevu, ki se redno udeležuje prireditve na Neretvi, je dejal, da so ljudje nekoč v socialističnem samoupravnem režimu živeli bolje kot zdaj. »Ta demokratičen sistem mi ni všeč, saj ni pravičen do vseh. Razraščanja fašizma pa se ne bojim, saj ga bomo zagotovo uničili in tako dokončali delo naših prednikov,« je dejal Šahić.
Množenje malih führerjev
Na zelo obiskani slovesnosti ob 79-obletnici bitke na Neretvi v kulturni dvorani muzeja v Jablanici je predsednik jablaniške občine Damir Šabanović opozoril na poskuse revizije zgodovine v BiH in v Evropi ter na bolečo delitev narodov, ki so se med drugo svetovno vojno z ramo ob rami borili proti največjemu zlu 20. stoletja. Po njegovem fašizem nikoli ni bil povsem poražen, medtem ko je antifašizem civilizacijska norma, za kar se je vredno boriti na vsakem koraku.
Predsednik zveze borcev BiH Sead Djulić je povedal, da so vsi akterji nacifašizma sicer že zdavnaj umrli, ter da se je treba boriti proti malim führerjem, ki rastejo kot gobe po dežju. Spoštljivo je spregovoril o bitki za ranjence pred skoraj 80. leti in dejal, da mora biti njeno sporočilo predvsem tovarištvo in antifašizem. Boj zoper fašizem mora potekati z vsemi demokratičnimi sredstvi, je med drugim dejal Djulić. Med udeleženci prireditve je bila tudi nekdanja partizanka Valerija Skrinjar Valči, priča dogodkov v sovražnikovem obroču na Menini planini leta 1945.
