Reportaže

S Peugeotom 408 po eni ključnih etap letošnje Dirke po Italiji

Cesta od Trbiža do Svetih Višarij bo v prihodnjih dneh prizorišče enega največjih kolesarskih spektaklov v zgodovini slovenskega kolesarstva. Del trase 20. etape sem prevozil z modernim Peugeotovim križancem, ki povzema najnovejše oblikovne poteze znamke ter z atraktivno obliko nagovarja še nekoliko bolj drzne voznike. Poleg športnega značaja novi Peugeot 408 s kolesarskim svetom povezuje tudi sposobnost brezemisijske vožnje.

Morda je Peugeot večini poznan po izdelavi avtomobilov in uspehih v reliju, a je bil praktično stoletje velesila tudi v kolesarstvu. Pravzaprav Peugeot še danes velja za najuspešnejšo kolesarsko ekipo v zgodovini, zanjo je kolesaril tudi eden najboljših kolesarjev vseh časov Eddy Merckx.

Zgodba se je pravzaprav pričela pred 141 leti, ko je Peugeot pričel izdelovati svoja kolesa. Vse od takrat so Francozi tesno povezani s kolesarstvom, na začetku 20. stoletja pa so prvič ustanovili tudi lastno kolesarsko ekipo. Že na začetku so se zapisali v zgodovino kot zmagovalci legendarnih dirk Paris-Roubaix in Bordeaux-Paris. Uspehi so se vrstili vse do izbruha prve svetovne vojne.

Kar 105 let člani kolesarske karavane

DSC_1540
Štart kronometra oziroma 20. etape na Giru d’Italia bo ob Trgu enotnosti v središču Trbiža.

Tudi po vojni so nadaljevali z zmagami na Dirki po Franciji in drugih svetovnih dirkah. Z letom 1958 je športni direktor kolesarske ekipe Peugeot-BP (od leta 1965 naprej Peugeot-BP Michelin) postal Gaston Plaud in na tem položaju ostal vse do sredine sedemdesetih let. Pod njim so kolesarila številna slavna imena, ki bodo za vedno obeležena med najboljšimi v zgodovini tega športa: Charly Gaul, Pino Cerami, Ferdinand Bracke, Walter Godefroot, Tom Simpson, Jean-Pierre Danguillaume in že prej omenjeni Eddy Merckx. Peugeotova ekipa je imela leta 1985 zadnjič oblečeno majico vodilnega na enem izmed treh Grand Tourov, ko je rdečo majico vodilnega na dirki Vuelta a Espana pred zadnjo etapo nosil Robert Millar. Na zadnji etapi je sledil napad Pedra Delgada, ki jo postal zmagovalec etape in skupni zmagovalec dirke.

Prihodnje leto je ekipa prenehala obstajati, nasledniki Peugeotove ekipe pa so pod drugačnimi imeni obstajali še vse do leta 2008, ko je propadla Credit Agricole in tako prekinila več kot sto let trajajočo zgodbo Peugeotove kolesarske ekipe.

Peugeot je še vedno tesno povezan s kolesarstvom, čeprav nimajo svoje profesionalne kolesarske ekipe. Med drugim je Peugeot že dvajset let partner športnega dogodka z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, kolesarskega Maratona Franja, ki na naših tleh poteka že vse od leta 1982. Priljubljeni dogodek je, poleg uresničevanja tekmovalnih ciljev profesionalnih kolesarjev, namenjen tudi spodbujanju rekreativnega športa med vsemi generacijami in trajnostne mobilnosti med mladimi. Na čelu letošnjega
maratona bo – prav ste uganili – Peugeot 408.


Peugeot 408 je netipičen avtomobilski predstavnik. Pogumno združuje več karoserijskih oblik, najbolj izstopajoča pa je kupejevsko zaključena strešna linija. V primerjavi z aktualnim modelom 308 je kar 32 cm daljši in ima dobrih 11 cm daljšo medosno razdaljo, ob enaki širini pa je za 4 cm višji. Ko ga postavimo ob bok modelu 3008, je daljši za kar 24 cm, pri medosni razdalji je razlika enaka kot če ga primerjamo s 308, sicer pa je 4 cm ožji in slabih 15 cm nižji. To pomeni, da kljub svoji drzni pojavi lahko dobro opravlja vlogo družinskega avtomobila ali pa avtomobila, namenjenega aktivnemu preživljanju prostega časa.


Po poti ene ključnih etap letošnje dirke Giro d’Italia

DSC_1591
Po nekaj kilometrih bodo kolesarji obšli prvo krožišče in za njim zavili levo, proti za promet zaprti cesti na Svete Višarje.

Kolesaromanija je v zadnjih letih pošteno zajela Slovenijo in zdi se, da ob uspehih naših kolesarskih asov na največjih svetovnih dirkah, kolesarijo prav vsi. Le kdo se ne bi navduševal na junaštvi slovenskih kolesarskih legionarjev. Še bolj, če etapa svetovne serije poteka tako blizu. Po dveh zaporednih obiskih Dirka po Italiji tokrat sicer ne bo zavila neposredno v Slovenijo, a bo na slovenskem etničnem ozemlju potekala predzadnja, 20. etapa. Na tem mestu ni odveč poudariti, da ne gre za običajno etapo: 18,6-kilometrski gorski kronometer s peklenskim vzponom na Svete Višarje bo letos najverjetneje odločal o skupnem zmagovalcu dirke. Tudi zato sem se s Peugeotom 408 odpravil prav po poti ene najbolj razburljivih etap, ki so na letošnjem Giru imela levji delež pri odločitvi, kdo bo v Rim prikolesaril oblečen v rdečo majico.


Težko bi kdo oporekal, da Peugeot z novincem ni dosegel zadanega cilja. Atraktivni 408 je namreč nedvomno zelo opazen in premišljeno zastavljen model, ki nagovarja vse, ki si želijo in upajo korak dlje. Rezultat tovrstnega pristopa ne bodo rekordne prodajne številke. A je znamka s 408 ustvarila avtomobil, ki ga opazijo vsi – in na koncu tudi, z določeno mero začudenja, ugotovijo, da je del levje družine. In če gre na eni strani za znamko, ki se je v preteklosti pogosto zlila z glavnim tokom in s splošno uporabnostjo nagovarjala predvsem družine, je 408 pravo nasprotje. Med drugim so ga namreč namenili vsem voznikom, ki jim je še kako pomembno, kakšen avtomobil vozijo ter ga hkrati radi pokažejo prijateljem in znancem. Ali pa delijo fotografije s skupnih nepozabnih avantur na družabnih omrežjih.


Spektakularen konec za sladokusce

DSC_1608
Po šestih kilometrih na cesti Alpe Adria sledi začetek vzpona na Svete Višarje. Kolesarje ob tega križišča dalje čaka kar 7,3 kilometra brutalnega vzpona.

“Zabava” na enem izmed najbolj norih kronometrov v zgodovini Gira se bo pričela v središču Trbiža, tik ob velikem Trgu enotnosti Italije, kjer stoji cerkev sv. Petra in Pavla. Po zaletni rampi se bodo kolesarji odpravili iz mesta in po 11 kilometrih zavili na za promet zaprto cesto, ki jih bo vodila do med Slovenci dobro znanega smučišča in spoštovanega romarskega središča Svete Višarje (Monte Santo di Lussari). Kolesarji bodo zapustili kolesarsko cesto Alpe Adria ter pričeli s plezanjem po strašnem, 7.3 kilometra dolgem vzponu.  Celoten vzpon ima povprečni naklon dobrih 12 odstotkov, na posameznih odsekih pa naklon znaša celo več kot 20 odstotkov. Kolesarji bodo morali premagati 889 višinskih metrov,  zaključni vzpon pa se vije skozi gozd, po ozkem tlakovanem betonu.

Etapo bo v živo videlo le 6.000 gledalcev; prvih 3.000 srečnežev bo na vrh prišlo z gondolo, ostali pa se bodo do cilja etape lahko odpravili peš po romarski poti (Sentiero del Pellegrino). Ogled v središču mesta in vse do odcepa za pričetek vzpona na Svete Višarje pa bo ogled omogočen vsem kolesarskim navdušencem in strastnim navijačem.

DSC_1709
Cesta je skozi vse leto zaprta za promet, saj se proti vrhu močno zoži in ni primerna za osebna vozila. Namenjena je pešcem in kolesarjem, zdaj pa bodo po njej izjemoma zapeljali profesionalni kolesarji. Zaradi izrazito strmega vzpona bo prav etapa na Svete Višarje verjetno odločila, kdo bo zmagovalec letošnje izvedbe Gira d’Italia.

Ob pogonski monotonosti je zunanja oblika tista, ki odloča

Gonilo razvoja je v preteklih sto letih povsem spremenilo podobo mobilnosti. Kolo je v osnovi še vedno kolo, a dodelano do najmanjše podrobnosti in v skrajnih primerih svojevrsten inženirski presežek.  Enako velja za avtomobile: 408 ima pod črto še vedno štiri kolesa, enako kot prvi avtomobili. Temelji ostajajo nespremenjeni, uporabniški pristop k izdelku pa sledi zahtevam modernega človeka. Še bolj  je to poudarjeno pri modelih, kot je Peugeot 408, kjer v ospredju ni le prevoz z začetne do končne točke, ampak aktivno nagovarja čustva lastnika. Z njim vožnja postaja del užitka, uvod v vsa doživetja, ki sledijo izstopu iz avtomobila. Pa naj bo to izlet na Svete Višarje (predlagam električno kolo) ali skok v še nekoliko hladno morje.

Priznajmo si: na del celotne izkušnje močno vpliva tudi zunanja podoba avtomobila. Če nam ni všeč, je lahko še tako dober, ugoden ali primeren našim potrebam, pa ga ne bomo izbrali. V časih, ko si avtomobili (tudi med znamkami) delijo arhitekturne zasnove, pogone in umetno pamet, je še toliko pomembnejša oblikovna raznolikost in nekaj pravih poudarkov. Čar Peugeota 408 je v mojih očeh ravno v tem: čeprav si večino skritih elementov deli z modeli znotraj skupine Stellantis, je dovolj samosvoj in atraktiven, da privablja številne poglede. Kar je na koncu tudi smisel obstoja – zapisati se v spomin, enako kot kasneje spomnimo uspehov naših kolesarjev na največjih svetovnih dirkah.

Po meri športnega navdušenca

Ena od motornih izbir pri 408 je vse bolj priljubljen priključni hibrid. Kombinacija bencina in električne energije ustreza zahtevam po vsaj delno brezemisijski vožnji, daljšem dosegu ter posledično vsakodnevni uporabnosti. Hibrid je postal most med dvema svetovoma, a vsekakor ne gre za kombinacijo, ki bi ustrezala vsem, saj ga nekateri (zaradi sloga vožnje ali dnevno prevoženih razdalj) niti ne potrebujejo.

Vsi, ki bodo znali izkoristiti prednosti posameznega pogona, pa bodo cenili široko uporabnost Peugeota 408. Tako sem recimo proti Trbižu vozil v hibridnem načinu in prihranil večji del baterije za neslišno vožnjo po mestu in odseku prihajajočega kronometra.  Posebno doživetje je namreč, ko se zapelješ po delu ene najbolj zanimivih etap, kar smo jih videli v svetu kolesarstva. In to le s pišem vetra. Res je zaključni klanec prestrm in prezahteven za večino kolesarjev, a sta me šum vetra in petje ptic med vožnjo v njegovi smeri vsaj malo približala svetu vrhunskega kolesarstva.

Obenem je to jasen znak kolesarskemu svetu. Spremljevalna vozila, teh je na vsaki etapi ogromno, bi morala postati zelena. Peugeot 408 je s priključno-hibridim sklopom lahko idealen partner kot spremljevalno vozilo na tovrstnem kronometru. Zaloga energije je dovolj velika, da celotno traso prevozi na elektriko. Pri tem ne moti drugih in ne onesnažuje okolja v takšni meri kot bencinsko ali dizelsko gnana spremljevalna vozila. Učinek bi bil v obsežni skupini kolesarjev vsekakor opazen.

Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.

Mnenja uporabnikov

Napiši prvo mnenje!


 
Verniki in skeptiki: izkušnja elektromobilnosti je lahko zelo različna
Ko zmagajo čustva: kako sem kupil skoraj 100 let star motor