Jelinčič je eden najbolj kontroverznih politikov. SNS je že od ustanovitve njegova osebna »družba z omejeno odgovornostjo«. V parlament se mu je prvič uspelo prebiti leta 1992. V poslanskih klopeh je vedril in oblačil nadaljnjih 20 let.
Jeseni 2011, ko so mu zaprli poslanca Srečka Prijatelja, se je SNS iz državnega zbora morala posloviti, parlamentarnega praga pa ni presegla niti na volitvah leta 2014. Pred štirimi leti, 2018, je Jelinčičeva SNS s 4,17-odstotno podporo presenetljivo vstala od mrtvih in Zmago se je vrnil v hram demokracije.
»Dosmrtni« predsednik SNS si je pridelal »bogato« kariero že pred vstopom v politiko. V mladosti študija farmacije ni končal, a je formalno izobrazbo pridobil leta 2009 na univerzi v Skopju, 2011 pa je še magistriral na Akademiji za diplomacijo in varnost v Beogradu z nalogo Problematika razmejitev slovenskih ozemelj s sosednjo Hrvaško.
V svojem življenju je poleg politike počel vse mogoče; še kot študent je bil baletni plesalec, izdeloval in prodajal pa je tudi razne kreme in maže. Bil in še vedno je obsedeni zbiratelj starega orožja, bankovcev, znamk in drugih starin, kar ga je v mladih letih pripeljalo na kriva pota. Tri leta in pol zaporne kazni, ki jo je odsedel na Dobu, je leta 1975 dobil zaradi kraje muzejskega orožja iz zbirk Narodnega muzeja.
Kot registrirani sodelavec zloglasne Udbe s kodnim imenom Padalec je vohunil za slovenskimi političnimi emigranti v Veliki Britaniji, med njegovimi žrtvami je bil tudi pokojni ekonomist svetovnega slovesa Ljubo Sirc.
Iz Jelinčičevih umazanih ust je med 30-letno politično kariero prišlo nešteto sovražnih izjav in primitivizma. Za izjavo, da so volivci nekdanjega kandidata za predsednika republike Jožeta Bernika »golazen, ki bi jo bilo treba pobiti že leta 1945«, ni nikoli odgovarjal zaradi zastaranja primera na slovenskih sodiščih.