Predlog Levice je bil tudi, da se najnižje pokojnine za polno delovno dobo, ko se torej nekdo upokoji po 40. letih dela, zvišajo iz 580 na 613 evrov. Njihov predlog je bil, da nihče ne bi prejemal manj kot 442 evrov, kolikor znaša raven kratkoročnih minimalnih stroškov.
Življenje se marsikomu obrne drugače, kot si je predstavljal. Ne da bi imel sam kaj vpliva na to. In tako se zgodi tudi, da je nekdo pri 35 letih invalidsko upokojen. Kot Alisa. Kot otrok je dobila sladkorno bolezen tipa 1. Od šestega leta je bila pogosto po bolnišnicah, začela je izgubljati vid. Pogosto je padala v komo. Leta 2007 ji je sladkorna bolezen popolnoma uničila ledvice in ji povzročala velike bolečine. Pred tem je še delala v trgovinah, v skladišču. Nato so se začele dialize. Pri še ne 25 letih je morala vložiti prošnjo za invalidsko upokojitev.
"Najprej so me za štiri ure upokojili, nobenega prihodka nisem imela takrat, ker nisem delala, potem so me upokojili za osem ur, takrat je bila visoka pokojnina 300 evrov, zdaj je 380 evrov," pravi Alisa. To bo njen prihodek za zmeraj.
Oba predloga o zvišanju pokojnin bi zajela 138.000 upokojencev od skupno 625.000. Čeprav so pričakovali, da bodo ta predlog podprli vsaj predstavniki upokojencev, pa so nasprotno izrazito proti dvigu minimalnih pokojnin. Tudi poslanci Desusa. Menijo, da preveč poseže v razmerje z drugimi pokojninami in da bi bila potem razlika med minimalno pokojnino 442 evrov in tisto polno za 40 let le 171 evrov.
"Temu nasprotujemo, da ne morem biti taka minimalna razlika, kdo pa bo še delal 40 let, če že za 15 let dobi 442 evrov," razlaga Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije.
"Zelo nas skrbi, gre za rušenje sistema, grob poseg v sistem, temeljna načela temeljijo na višini plačanih prispevkov in obdobja. Kaj pa bodo rekli drugi upokojenci, plačevali smo v sistem, pa boljše, da ne bi, bi drugam nalagali, kakšna popotnica je to za mlade, dajmo delat 15 let, pa potem ne več, dajmo drugam nalagati. S tem je delo dejansko razvrednoteno," dodaja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V sindikatu upokojencev in društvu Humanitarček rešitev vidijo v ponovni avtomatski uvedbi varstvenega dodatka. Prav varstveni dodatek je bil socialni korektiv do leta 2012, ki je popravljal nizke pokojnine. A zaradi pogojevanj in poznejšega vračanja se je kar naenkrat ogromno ljudi dodatku raje odpovedalo. Samo v prvem letu, torej letu 2012, se je število prejemnikov zmanjšalo s 46.700 na 10.200. Od leta 2017 varstvenega dodatka ni več treba vračati, vendar se število prejemnikov še vedno zelo počasi veča.
Društvo Humanitarček je dalo pobudo za peticijo, da bi varstveni dodatek avtomatsko prejeli vsi, ki jim to pripada. Društvo je nastalo, ko je mlada zdravnica nevrologinja skupaj z drugimi prostovoljci začela skrbeti za osamljene ostarele, ki so skoraj brez prihodkov. Nastal je projekt Vida, ki že leta premika meje človečnosti.
"Sama ideja povišanja minimalne pokojnine je potrebna, ker ljudje morajo od nečesa živeti, se pa sprašujemo, ali je to pametno iz te vreče, kamor plačujemo, bojimo se, da bi bilo destimulativno, se sprašujemo, kaj se je zgodilo s sistemsko rešitvijo, z varstvenim dodatkom, ki lahko takoj reši težave revščine," pravi Ninna Kozorog, predsednica društva.
V Rdečem križu pogosto svetujejo ljudem glede varstvenega dodatka, saj je izredno zaskrbljujoče, da pod pragom revščine živi 90.000 starejših ljudi, varstveni dodatek pa jih prejema samo 23.500. "K nam prihajajo tudi ljudje, ki imajo 300 evrov pokojnine, veliko je slabih informacij pri varstvenem dodatku, jih je strah, da bodo morali vračati," pojasnuje Klara Golob, strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije.
"Starostniki, ki živijo sami, večinoma so to starostnice nad 75 let, prejemajo manj kot 300 evrov pokojnine. To so ženske, ki niso imele možnosti se šolati, si zagotoviti večjo izobrazbo, niso imele možnosti dobiti 40 delovnih let, to so bili časi, ko so ostale doma in skrbele za otroke, stare starše, bile so gospodinje," pravi Kozorogova.
Vsak peti prejemnik paketov pomoči na Rdečem križu je upokojenec. "Tudi med pandemijo se je pri nas pojavilo kar nekaj ljudi, ki pred tem niti pomislili niso, da bi prišli k nam, ker so bili dovolj pri močeh, da so priložnostno delali in si izboljšali položaj. Tega dela ni več bilo med pandemijo," dodaja Mirjana Jarc, strokovna sodelavka v nacionalni organizaciji Rdečega križa Slovenije.
Če vsako leto razdelijo več kot 120.000 paketov hrane ali toplih obrokov, jih 24.000 dobijo upokojenci. A kje vzeti denar za zvišanje najnižjih pokojnin?
"Ta denar obstaja, tega denarja je več kot dovolj, vprašanje je samo kakšne so politične prioritete, strošek za to bi bil 70 milijonov evrov," pa pravi Miha Kordeš iz Levice. Že zdaj država nakaže eno milijardo evrov v pokojninsko blagajno, da pokrije vse pokojnine. Hkrati pa je v obravnavi ideja o socialni kapici. Socialna kapica pomeni, da vsi, ki imajo plačo višjo od 6000 evrov bruto, ne bi plačevali prispevkov za socialno varnost od bruto plače, ki ta znesek presega.
"150 milijonov bi pa bilo manj socialnih prispevkov, tukaj pa je potem denar. Najbolje plačanim v državi podarjamo 150 milijonov, da bodo še bolj trošili na luksuzu. Tisti, ki imamo več, je prav, da tudi prispevamo, temu se reče solidarnost. Nikomur drugemu nič ne jemljejo, vse ostale pokojnine ostanejo enake, smo pa takoj za to, da se gremo pogovarjat o dvigu vseh pokojnin, ampak zdaj imamo na mizi to, kar vidimo kot prioriteto, torej odpravljanje revščine, da bodo ljudje imeli kaj za pod zob," zaključi Kordiš.
Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.
KOMENTARJI (297)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.