Med drugim je ugotovilo, da je SAZU vsem javnim uslužbencem izplačala plačo za dan, ko so bili odsotni z dela, storitve programske opreme, ki so na voljo brezplačno, pa je naročala na trgu.

Računsko sodišče je v danes objavljenem poročilu ugotovilo, da je dva interna akta sprejel in podpisal upravni direktor, ki v internih predpisih nima podlage za sprejemanje takšnih dokumentov. Kot odredbodajalca pa sta bili določeni osebi, ki v skladu z internimi akti ne moreta biti pooblaščeni za izvajanje funkcije odredbodajalca.

Revizija je razkrila, da SAZU v aktu o sistemizaciji pri posameznih delovnih mestih ni določila podatkov glede notranje organizacijskih enot ter ni določila števila in vrst uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah. V objavi prostega delovnega mesta ni določila vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, kot so bili določeni v aktu o sistemizaciji, ali pa je določila ožje pogoje.

Javna uslužbenka na akademiji je bila po ugotovitvah računskega sodišča uvrščena v višji plačni razred od izhodiščnega plačnega razreda in dobila tako izplačano za sto evrov previsoko plačo. SAZU je javni uslužbenki tudi izplačala za 48 evrov previsok dodatek za delovno dobo, brez mesečnih sklepov in dogovora o povečanem obsegu dela je izplačala dodatek za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v znesku 4716 evrov, ugotavlja računsko sodišče.

Dvema javnima uslužbencema je SAZU izplačala plačo v celoti, kljub temu da zaradi odrejenega dela na domu nista mogla opraviti nalog v skladu s pogodbama o zaposlitvi. Šestim javnim uslužbencem je obračunala in izplačala previsoke stroške prevoza na delo in z dela v znesku 822 evrov.

Sporen je tudi dan akademije, ki je za zaposlene prosti dan, SAZU pa jim ga je obračunala kot redno delo. Na računskem sodišču poudarjajo, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela le ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.

Pri dodeljevanju sredstev Znanstvenoraziskovalnemu centru (ZRC) SAZU po ugotovitvah računskega sodišča ni vzpostavila ustreznih notranjih kontrol. Pred plačilom računov ni preverila pravnega temelja in višine obveznosti v vrednosti najmanj 5078 evrov, pri naročilu tiskarskih in založniških storitev se je izognila uporabi zakona, ki ureja javno naročanje, in je prevzela obveznost za dogodek, ki ni bil načrtovan v letnem programu dela.

Računsko sodišče je med drugim opozorilo tudi na dileme glede pravnoorganizacijske oblike SAZU in na vpliv, ki ga ima nedoločnost njenega statusa na njeno poslovanje. Akademiji je podalo priporočila za izboljšanje poslovanja in zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati odpravo razkritih nepravilnosti.

Kot so sporočili s SAZU, bodo v celoti upoštevali priporočila za izboljšanje poslovanja, ki so predlagana v revizijskem poročilu računskega sodišča. V roku bodo predložili odzivno poročilo, v katerem bodo računsko sodišče seznanili z izvedenimi popravljalnimi ukrepi. Večino nepravilnosti, ugotovljenih v mnenju, pa so že odpravili, je v odzivu zapisal predsednik SAZU, akademik Peter Štih.