Na meji med Poljsko in Belorusijo ostaja napeto

Skupina okoli 150 migrantov je ponoči skušala nasilno prebiti ograjo med Belorusijo in Poljsko, je sporočil poljski namestnik notranjega ministrstva Bertosz Grodeck. Migranti naj bi vojake obmetavali s predmeti in nato poskušali uničiti ograjo, je na Twitterju zapisalo poljsko obrambno ministrstvo. "Vojaki so v zrak izstrelili opozorile strele," so dodali.

Tiskovni predstavnik policije je pojasnil, da so bili pri kraju Bialowieza, ko se je zbrala skupina migrantov, v pripravljenosti mejni stražarji, vojaki in okoli 20 policistov. Medtem je bilo ponoči mirneje na območju prehoda Kuznica, ki ostaja zaprt. Še v ponedeljek so tam migranti skušali sicer neuspešno prebiti ograjo. Novinarji sicer še vedno načeloma nimajo dostopa do območja. Nekaj razburjenja je sprožilo nedavno sporočilo beloruskih oblasti, da naj bi bili pripravljeni na belorusko stran spustiti poljske novinarje, a ob tem niso navedli pogojev, niti kdaj bi se to lahko zgodilo.

Skupno so sicer poljske oblasti v sredo registrirale 468 poskusov nezakonitega prečkanja meje. Notranje ministrstvo že sedaj deluje v okrepljeni ekipi, pričakujejo pa še dodatne okrepitve. Razmere na vzhodni meji EU se že tedne zaostrujejo z več tisoč migranti, ki skušajo iz Belorusije prečkati mejo proti zahodu. Večkrat so že večje skupine migrantov poskušale prebiti ograjo na meji, a pri tem večinoma nimajo uspeha. Tako ostajajo ujeti na meji pod milim nebom pri temperaturah okoli ledišča.

Lukašenko zagrozil, da bo ustavil tranzit plina v Evropo

"Evropo oskrbujemo s toploto, pa kljub temu grozijo, da bodo zaprli mejo. Kaj če tam zapremo zemeljski plin? Zato bi priporočil, naj poljski voditelji, Litovci in drugi praznoglavi posamezniki premislijo, preden govorijo," je dejal Lukašenko na seji vlade.

"Če uvedejo dodatne sankcije (...), se moramo odzvati," je dejal Lukašenko in nakazal, da bi Belorusija lahko prekinila tranzit plina iz Rusije v Evropsko unijo preko plinovoda Jamal-Evropa. Gre za najdaljši plinovod na svetu, ki vodi od polotoka Jamal v Sibiriji do Nemčije in je dolg več kot 4000 kilometrov.

EU zaradi migrantske krize na poljsko-beloruski meji režimu v Minsku grozi z razširitvijo sankcij, o čemer naj bi zunanji ministri povezave razpravljali v ponedeljek. Unija beloruskemu režimu očita, da načrtno vabi migrante v Belorusijo, od koder jih nato usmerjajo zlasti proti Poljski. V tem vidijo odgovor na sankcije, ki jih je EU uvedla proti Minsku zaradi nasilnega zatiranja opozicije po spornih predsedniških volitvah avgusta lani. Razširitev sankcij naj bi med drugim zajela letalske družbe, ki migrante iz Afrike ali Azije z namenom nadaljnje poti v EU vozijo v Belorusijo.

Litva bi v Belorusiji vzpostavila koridor za migrante, ki želijo v domovino

Ob zaostrovanju razmer na meji med Belorusijo in vzhodno zunanjo mejo Evropske unije, bi Litva v Belorusiji vzpostavila humanitarni koridor za migrante, ki si želijo vrniti v domovino, je povedal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Predlog o humanitarnem koridorju namerava predložiti Varnostnemu svetu Združenih narodov. Litva ima namreč informacije, da so med tisočimi migranti, ki so ujeti na meji, tudi taki, ki si želijo vrniti v domovino. Za njih bi tako vzpostavili koridor od meje do beloruskega mesta Grodno, od tam pa organizirali evakuacijske lete.

O tem so že govorili z iraško vlado, je dodal. Transport pa bi lahko organizirali Litva in EU, je pojasnil. Varnostni svet ZN bo razpravljal o razmerah na meji med EU in Belorusijo. Po besedah litovskega ministra so ZN edina mednarodna organizacija, ki lahko vpliva na Belorusijo znotraj države.

Litovski parlament je medtem za tri mesece podaljšal razširjena pooblastila vojske na obmejnem območju. Vojska ima tako pravico na obmejnem območju ustavljati vozila in ljudi ter jih preiskati.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda je v sredo zvečer posvaril pred dodatno zaostritvijo razmer. Po njegovem je zelo verjetno, da bi skušali migranti nasilno prodreti v državo. "Zelo jasno je, da to ni le problem Poljske, ampak da lahko vsak trenutek postane tudi problem Litve in Latvije. To vidimo glede na najnovejše premike migrantov," je povedal v pogovoru za litovski portal 15min.lt.

Zaradi zaostrovanja razmer na obmejnem območju od srede veljajo izredne razmere. Vlada je ob tem na območju poslala dodatne policiste, ki jih podpira vojska. V zadnji noči so na meji z Belorusijo ustavili dve skupini s skupno 30 od 40 ljudmi. Aretirali pa so tudi dva tihotapca ljudi iz Ukrajine.

Nadzor na meji krepi tudi Ukrajina. Na mejo z Belorusijo so namreč poslali 8500 vojakov in policistov, ki bodo pomagali nadzorovati razmere na 1000 kilometrov dolgi meji. Notranji minister Denis Monastirskij je ob tem napovedal še izgradnjo ograje na meji z Belorusijo in Rusijo. V ta namen bodo dali na razpolago 560 milijonov evrov.

Putin Merklovi: EU bi morala obnoviti stike z Belorusijo

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je medtem EU sporočil, naj se začne pogovarjati z Belorusijo, če želi rešiti migrantsko krizo na meji s Poljsko. To je v drugem telefonskem pogovoru v dveh dneh sporočil nemški kanclerki Angeli Merkel. Ta je namreč v sredo poklicala ruskega predsednika in ga prosila, naj "uporabi svoj vpliv" na beloruskega voditelja, da bi se kriza končala.

Kot so sporočili iz Kremlja, sta se voditelja v telefonskem pogovoru pogovarjala o razmerah na meji med Belorusijo in Poljsko, kjer je na stotine migrantov pri zimskih temperaturah obtičalo na meji. Strinjala sta se, da je pomembno hitro rešiti krizo v skladu z mednarodnimi humanitarnimi standardi.

Evropske države se z Minskom doslej niso želele neposredno pogovarjati, čeprav so vse bolj zaskrbljene zaradi stiske migrantov, večinoma Kurdov z Bližnjega vzhoda. Zahod beloruskemu režimu namreč očita, da načrtno vabi migrante v Belorusijo, od koder jih nato usmerjajo zlasti proti Poljski. V tem vidijo odgovor na sankcije, ki jih je EU uvedla proti Minsku zaradi nasilnega zatiranja opozicije po spornih predsedniških volitvah avgusta lani.

 EU zaradi migrantske krize na poljsko-beloruski meji režimu v Minsku grozi z razširitvijo sankcij, članice EU pa naj bi o tem odločale prihodnji teden.

Putin in Merklova sta se po navedbah Kremlja pogovarjala tudi o konfliktu v sosednji Ukrajini. Putin je opozoril tudi na "destabilizacijsko in nevarno naravo provokativnih dejanj oboroženih sil ZDA in številnih drugih držav Nata v Črnem morju".