V prostorih Univerze v Mariboru so danes slovesno zagnali z naskokom najzmogljivejši računalnik v Sloveniji. Prototipni superračunalnik HPC RIVR @ UM je nekakšen manjši brat še večjega in zmogljivejšega računalniškega sistema, ki ga bodo do konca prihodnjega leta vzpostavili v prostorih Inštituta informacijskih znanosti (Izum). »Ta računalnik je bistveno večji in zmogljivejši od česar koli, kar nam je ta čas na voljo v Sloveniji,« nam je razložil Jan Jona Javoršek, vodja centra za mrežno infrastrukturo Inštituta Jožefa Stefana. »Ima močnejše procesorje in hitrejše notranje povezave ter diskovje.«
Mariborski superračunalniški projekt je ta čas največja slovenska infrastrukturna naložba na področju znanosti. Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur je ocenjena na približno 20 milijonov evrov. Osemdeset odstotkov zneska financira Evropski sklad za regionalni razvoj, petino prispeva ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v okviru izvajanja evropske kohezijske politike.
Prijavitelj in koordinator projekta je Univerza v Mariboru, konzorcijska partnerja sta Izum in fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. V projektu sodelujejo še članice Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja. Vanj so vključeni sistemi na Arnesu, agenciji za okolje, ljubljanski fakulteti za strojništvo, Kemijskem inštitutu in Inštitutu Jožefa Stefana, ki je nekoč opravil pionirsko delo v izgradnji in uporabi superračunalnikov v Sloveniji.
Sodil bo med sto najmočnejših na svetu
Superračunalniki zmorejo vzporedno obdelovati veliko količino podatkov, ker imajo dovolj pomnilnika, spomina in hitrih mrežnih zmogljivosti. Nujno so potrebni na področjih industrijskega razvoja, medicine, meteorologije in varnosti. Poleg klasičnih uporabnikov, kot so raziskovalci dinamike tekočin, matematiki in fiziki, superračunalnike uporabljajo tudi raziskovalci na področjih biokemije in genetike, v razvoju zdravil ter diagnostike. Uporabni so pri analizi fotografij in satelitskih posnetkov, za načrtovanja v kmetijstvu ter za razvoj aplikacij, ki se povezujejo z velepodatki, strojnim učenjem in umetno inteligenco.
Superračunalnik, ki naj bi ga vzpostavili na Izumu, se bo uvrstil med sto najzmogljivejših na svetu. Imel naj bi več kot 50.000 procesorskih jeder in več kot 20 petabajtov diskovnih zmogljivosti za shranjevanje podatkov, kar je več od celotne obstoječe slovenske spominske kapacitete.
Zmotna je domneva, da bosta mariborska superračunalnika prvenstveno služila Univerzi v Mariboru in njenim raziskovalcem. Infrastruktura je nacionalna, povečala bo konkurenčnost vse Slovenije, na voljo bo tudi industriji, za raziskave in razvoj. »Že pred zagonom projekta smo presegli običajne razmere, v katerih konkurenčne institucije ne bi delile svoje opreme z drugimi. Nastal je nacionalni konzorcij, ki pomaga vsem uporabnikom do čim boljše izrabe opreme,« zagotavlja Javoršek. »Obstoječe zmogljivosti v Sloveniji so ta čas 98-odstotno zasedene. Raziskovalci in drugi uporabniki, vključno z medicino in meteorologijo, čakajo v vrsti.«
Financiranje vzdrževanja in obratovanja prototipnega sistema je ta čas zagotovljeno v okviru projekta nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, ki se izteče leta 2022. Vsi vključeni si obetajo, da bo poplačilo teh stroškov potem urejeno sistemsko.
Kritika nekdanjega direktorja Izuma
Nad velikim superračunalnikom pa niso vsi navdušeni. Tomaž Seljak, dolgoletni direktor in soustanovitelj Inštituta za informacijske znanosti v Mariboru, je že lani javno opozarjal na zanj sporno vlogo in položaj Izuma v konzorciju. V članku, ki ga je objavil Portal Plus, je domneval, da so Izum vanj povabili zgolj zato, ker ima razpoložljiv računalniški prostor. Izum se namreč po Seljakovih besedah nikdar ni ukvarjal s superračunalništvom, dragega superračunalnika tudi ne potrebuje za ponujanje in uporabo svojih informacijskih sistemov Cobiss in Sicris, kot tudi ne za delovanje knjižničarske mreže Cobiss.net.
S tem v zvezi je opozoril še na Izumovo perečo kadrovsko problematiko. Povprečna starost njegovih javnih uslužbencev se drastično dviguje, nekateri ključni strokovnjaki odhajajo. Zaradi širitve dejavnosti v okviru projekta Cobiss.net je Seljak leta 2010 predvideval, da se bo število zaposlenih do leta 2020 povečalo s 110 na 150. Njegova napoved se ni niti približno uresničila, Izum kadrovsko stagnira. »Po mojem odhodu s funkcije direktorja Izuma se je novo vodstvo žal sprijaznilo z birokratskimi razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih,« je zapisal.
