Številni Slovenci po svetu tudi tik pred volitvami niso prejeli svojih glasovnic za letošnje parlamentarne volitve, medtem ko so jih nekateri prejeli celo nekaj dni po volitvah. Mnogi zaskrbljeni državljani so bili v negotovosti, ali bodo svoj glas lahko oddali, med njimi pa je bil tudi Emil Kos, član Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je na DVK na Dušana Vučka naslovil prošnjo za pojasnilo glede zapletov pri dostavi volilnega gradiva, ki ga zanikata tako DVK kot Pošta Slovenije.
Član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu Emil Kos je na direktorja DVK Dušana Vučka naslovil pismo, v katerem ga v imenu Slovenk in Slovencev v tujini, ki na zadnji državnozborskih volitvah niso pravočasno prejeli volilnega gradiva, prosi za pojasnilo glede zapletov pri dostavi volilnega gradiva. Znano je, da ga mnogi niso dobili pravočasno ali pa sploh ne. To strogo krši pravico do oddaje glasu državljanov Slovenije, ki so v tujini in se v prihodnje ne sme dogajati.
Pravica, ki je določena v zakonu o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) v 7. členu, v 9. členu pa določa, da se “osebi, ki je vpisana v volilni imenik, ne sme odvzeti glasovalne pravice in tudi ne preprečiti glasovanja”, je pravica vsakega državljana Slovenije, tudi v tujini. Za mnoge od njih je bilo glasovanje možno le po pošti zaradi omejenosti lokacij glasovanja, vendar je veliko ljudi poročalo, da so prejeli zgolj dan ali dva pred nedeljskimi volitvami, mnogi, vključno s Kosom, pa celo v dneh po volitvah.
Nerazumljive napake glede na to, da gre za ustaljen postopek
Po Kosovih besedah bi moral “volivec za uresničitev svoje pravice gradivo prejeti toliko prej, da bi lahko izpolnil glasovnico, šel v miru na pošto ter da bi imela oddana pošta dovolj časa, da tudi pride nazaj na DVK do odmerjenega datuma, ki je bil tokrat 3. maj ob 12.00”, pri čemer je poudaril, da pošta lahko potuje tudi 7 dni ali več iz ostalih celih, sploh ker so bili vmes še prazniki in pošte ni bilo možno prevzeti povsod. Ogromno Slovenk in Slovencev v tujini je gradivo dobilo v zadnjih dneh pred volitvami (tj. v četrtek, petek ali soboto pred 24. aprilom) ali celo po 24. aprilu, je zapisal Kos in dodal, da je sam osebno gradivo v Bruslju prejel šele v torek, 26. aprila. Začuda so pozno prejeli gradivo tudi tisti, ki so iz Belgije, Luksemburga, Češke, Avstrije, Grčije in iz drugih evropskih držav. Kos meni, da bi lahko bila krivda v lokalnih poštah, vendar ga čudi, da so ljudje gradivo dobivali ob različnih dnevih, čeprav je bilo odposlano istega dne, kar se je zgodilo v več državah hkrati.
ZVDZ v 59. členu določa, da “Odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov izda volilna komisija volilne enote najpozneje dvajset dni pred dnem glasovanja”, kar pomeni, da se tisk in pošiljanje glasovnic lahko začne takoj po tem – v primeru preteklih volitev je to bilo na dan 5. aprila. Kos v pismu poudarja, da je to ustaljen postopek ob vsakih volitvah in želi pojasnilo, zakaj je bila pošta oddana šele 12. aprila ali kasneje, kar je teden dni po določenih kandidatnih listah. Na njegovi ovojnici je bil odtisnjen žig 12. 4. – enako kot pri nekaterih, ki so gradivo prejeli pet dni pred njim in glede na slednje je po njegovem mnenju težko zaključiti, da bi pri pošiljkah, odpremljenih na isti dan, prišlo do zamika pri dostavi na poti. “Sklepamo torej, da je bila pošta odpremljena ob različnih dnevih (morda Pošta Slovenije ni zmogla pravočasno obdelati take količine pošte). Prepričan sem, da se v primeru planiranja tako velikega projekta tako ozko grlo pričakuje in niti organizatorja niti Pošte to ne bi smelo presenetiti!” je prepričan Kos.
DVK ni storila vsega, da bi omogočila glasovanjem vsem
Še posebej nerazumljivo je, navaja Kos, da glasovnice kot ‘prazne’ niso bile poslane že prej, saj isti zakon v 89. členu pravi, da se “ne glede na določbe 73. in 74. člena tega zakona lahko glasovanje opravi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote in volilnega okraja ter navodilo o načinu glasovanja. Volivec izrazi svojo voljo tako, da v prostor na glasovnici lastnoročno ali na drug način vpiše ime in priimek kandidata, za katerega glasuje, ali ime liste kandidatov, za katero glasuje.« Glede na ta člen bi se lahko prazne glasovnice poslale že veliko prej (recimo vsaj 2 meseca), s čimer bi zagotovili, da bi pošta prišla pravočasno, volivke in volivci pa bi imeli možnost, da glasovnice izpolnijo in vrnejo pravočasno. Kos DVK očita, da so kljub zavedanju, da obstaja navedena možnost in da so možne težave, ni poslužila omenjenega 89. člena in v zadnjem trenutku predstavila postopek, kako lahko voli nekdo, ki ni prejel glasovnice. Na podlagi tega meni, da DVK ni storila vsega, da državljanom, ki volijo po pošti, omogoči izpolnitev njihove državljanske pravice.
Sara Kovač