Prezračevanje prostorov in vpliv na zdravje

25.8.2020 | 08:50

Čist, svež in ravno prav vlažen zrak je osnovna fiziološka potreba, ki se je največkrat zavemo šele, ko je pomanjkljiva ali celo izostane. 

Pomen prezračevanja prostorov

Poleg temperaturnega in svetlobnega ugodja je kakovost zraka bistven element bivalnega udobja. Če želimo kakovostno in trajno rešiti težave s kondenzacijo vodne pare in plesnijo, moramo odstraniti vzroke za nastanek in ne zgolj posledic. 

Pomen pravilnega in rednega prezračevanja:

- ustrezna vlažnost v prostoru in preprečitev nastanka plesni,

- zamenjava predihanega zraka,

- odstranitev neprijetnih vonjav in onesnaževalcev prostorov,

- zdravo bivalno okolje,

- zaščita svojega doma pred previsoko vlažnostjo,

- zmanjšanje toplotne izgube ter znižanje stroškov ogrevanja. 

Načini prezračevanja

Obstajata dva načina prezračevanja: naravno zračenje prostorov in sistemi nadzorovanega zračenja (mehansko prezračevanje). 

Naravno prezračevanje

Naravno zračenje prostorov z odpiranjem oken poleg nekontroliranega vdiranja zraka skozi netesna mesta v stavbi (okna in vrata) zagotavlja zadostno količino svežega zraka. 

Prezračevanje skozi okna je najenostavnejši in najhitrejši način za zamenjavo zraka v prostoru, regulacijo vlažnosti in preprečevanje nastanka plesni. Obstajajo trije načini okenskega prezračevanja: 

- zračenje z oknom, odprtim na kip, ki pri današnjih toplotno-izolacijskih standardih ni priporočljivo, še posebej ne pozimi in ne za prezračevanje posebno vlažnih prostorov. Če prostore zračimo z nagibom oken, hkrati hladimo konstrukcijo stavbe in pospešujemo kondenzacijo vlage na stenah in s tem nastanek plesni, 

- zračenje z oknom, odprtim na stežaj je boljši način prezračevanja vendar le za krajše časovno obdobje, od 5 do 10 minut. Ta metoda omogoča hitro izmenjavo zraka v prostoru in tako zmanjša toplotne izgube,

- prezračevanje s prepihom je najučinkovitejša tehnika prezračevanja prostorov. Okna in vrata v prostoru za kratek čas odpremo na stežaj, s tem pa ustvarimo prepih. Na ta način prezračimo prostor v 2 do 5 minutah in tako poskrbimo za minimalne toplotne izgube. 

Mehansko prezračevanje

Sodobni sistemi mehanskega prezračevanja temeljijo na principu rekuperacije, ki zrak primerno ohladi oz. ogreje še pred vstopom v prostor in s tem zmanjša toplotne izgube. S pomočjo prenosnikov toplote zagotovijo prenos dela toplote iz odpadnega (izstopnega) zraka na svež (vstopajoč) zrak. Obstajata dva sistema, ki se med seboj razlikujeta glede na možnosti vgraditve. Lokalni prezračevalni sistem z lokalnim oz. prostorskim prezračevalnikom poskrbi za prijetno svežino zraka v prostoru. Prezračevalna naprava je nameščena na zunanjo steno objekta, za dovod in odvod zraka pa je potrebno v steno izvrtati dve luknji. Posamezne enote so primerne za prezračevanje površin do 50 m2, pri čemer je vgradnja hitra in enostavna. Centralni prezračevalni sistemi se zaradi preobsežnih gradbenih posegov (naknadna vgradnja prezračevalnih kanalov) v obstoječih stavbah v praksi ne izvajajo. Celoten sistem  je potrebno vzpostaviti znotraj toplotnega ovoja stavbe in je namenjen prezračevanju celotnega objekta. Izbira ustreznega prezračevalnega sistema je odvisna glede na naše potrebe, zahtevnost uporabe in tudi višine investicije. 

Bistvo vgradnje prezračevalne naprave:

- izboljšanje kvalitete bivanja,

- zdravo življenjsko okolje,

- finančni prihranek,

- ekološko in trajnostno delovanje. 

Vplivi prezračevanja na zdravje

Prezračevanje prostorov je nujno predvsem zaradi našega zdravja. Da bi preprečili zdravstvene težave in dihali čim bolj svež zrak, moramo dobro in pravilno prezračevati. Kako pogosto zračiti in koliko časa, je odvisno od številnih dejavnikov. Pogostost zračenja je odvisna tudi od tega, koliko se zadržujemo doma ter katere prostore uporabljamo. Spalnico je smiselno prezračiti zjutraj, kuhinjo po kuhanju, kopalnico po tuširanju in podobno. Ob hitrem življenjskem slogu, stresu in vseh drugih dejavnikih, ki v današnjem času slabo vplivajo na naše zdravje, lahko z nekaj minutami dnevno poskrbimo vsaj za to, da dihamo svež zrak in s tem naredimo nekaj pozitivnega za naše zdravje in počutje. 

Posledice slabega zraka so lahko:

- utrujenost,

- slabša koncentracija,

- glavobol,

- problemi s spanjem,

- alergije,

- nastajanja vlage in plesni. 

Zaradi našega dihanja, kuhanja, kopanja, pranja in sušenja perila se izloča vodna para. Vlaga v stanovanju je lahko nevarna za zdravje. Posledica neprimerne vlage v prostoru je plesen, ki se lahko razvije v suhem ali vlažnem prostoru. Ta je zelo moteča tako z vizualnega kot zdravstvenega vidika. Razvoj plesni lahko zaviramo ali jo onemogočimo z zmanjšanjem vlažnosti v stanovanju in z odpravo vzrokov za vlaženje sestavnih delov konstrukcij. Drugi posegi, kot je samo površinska odstranitev, niso tako učinkoviti. V kolikor zadostno ogrevanje in prezračevanje ni dovolj, se lahko vzroki najdejo v neustrezni sestavi gradbene konstrukcije in toplotnih mostovih. V teh primerih se je potrebno sanacije lotiti pri izvoru težav in skladno s pravili gradbene fizike.

Igor Hotko, KNOF Sevnica