Letos je slovenska policija obravnavala okoli 8200 tujcev, ki so nedovoljeno prečkali mejo, je povedal predstavnik sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije Tomaž Pavček. Prevladujejo državljani Afganistana, Bangladeša in Pakistana, vse več pa je med njimi državljanov s Kube, iz Indije in Burundija. "Gre za države, katerih državljani za vstop v Srbijo ne potrebujejo vizuma," je pojasnil.

Po Pavčkovih besedah jih je 90 odstotkov v postopku izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito, zato so bili odpeljani v azilni dom. "Vendar ugotavljamo, da po nekaj dneh ali celo urah odidejo naprej v ciljne države," je dodal.

Število nezakonitih prehodov se je glede na lani povečalo za 80 odstotkov. Lani je bilo namreč prehajanje med državami zelo oteženo zaradi pandemije, ukinjeni so bili mnogi prevozi, ljudje so ostajali doma. Glede na leti 2019 in 2020 pa je število nezakonitih prehodov višje za manj kot 10 odstotkov.

Pri nedovoljenih prehodih so dejavne tudi kriminalne združbe in posamezniki, ki tujcem pomagajo pri nezakonitem prestopu meje. "V prvih sedmih mesecih smo tako obravnavali in prijeli 130 oseb, ki so osumljeni teh kaznivih dejanj. Med njimi je 30 različnih državljanstev, prevladujejo pa državljani Srbije," je naštel predstavnik mejne policije.

Kljub povečanju števila nezakonitih prehodov pa slovenska policija po njegovih besedah ne zaznava povečane problematike splošne kriminalitete, katere osumljenci bi bili tujci, ki nedovoljeno vstopijo v državo.

Celovita migracijska strategija

Ti podatki torej potrjujejo, da migracij ne smemo jemati kot grožnjo, je dejala Simona Zavratnik iz kabineta ministrice za notranje zadeve. Poudarila je, da so migracije stalnica človeških družb, globalizacija je odprla številne poti in s tem so migracije postale bolj kompleksne. "Zato jih moramo drugače obravnavati. Na ministrstvu smo oblikovali strokovno telo, ki izhaja iz treh principov – zagotavljanja varnosti, vključenosti in solidarnosti," je povzela.

Do zdaj so že imeli nekaj sestankov z različnimi deležniki, tudi z župani občin ob meji. V pripravi na ministrstvu za notranje zadeve je namreč celovita migracijska strategija. Napovedala je konkretne korake do konca leta.

"Obravnavali bomo različne oblike migrantov, prosilcev za azil ali začasno zaščito. Nikogar ne bomo klasificirali na 'manj ali bolj podobne nam'. Temelj so človekove pravice," je poudarila.

Policija zmožna nadzorovati mejo

Prvi mož policije Boštjan Lindav je pred dnevi za STA zagotovil, da je policija zmožna nadzorovati mejo, tudi ko bo ograja odstranjena. Pritok novih ljudi v državo v preteklih letih ni ogrozil varnosti, je zatrdil. Policija sicer obravnava posamezne primere kaznivih dejanj in prekrškov, v katere so vpleteni migranti, vendar "če pogledamo kazniva dejanja z najhujšimi posledicami, so žrtve praviloma del nekih družinskih vezi ali pa dobrega poznanstva", je pojasnil.