Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je pripravil analizo poročanja RTV Slovenija od 31. 1. do 6. 2. 2022. Od namernega zavajanja do skrajno žaljive in sovražne komunikacije na javni RTV. Javna medijska hiša o določenih javnih pismih rada poroča, določene pa zamolči – odvisno od tega, kdo so podpisniki. Na podoben način novice uvršča v minutažo informativne oddaje, Roberta Goloba s KUL-om na začetek oddaje, Povežimo Slovenijo veliko kasneje. Dogodki in odmevi: na hude obtožbe glede vlade novinar ni pridobil odziva; v Zrcalu tedna pa skrajno antisemitsko stališče, ki bi ga mirno lahko uvrstili v kontekst nedopustnega fašizma. Nenavadna merila izvajanja Medianine javnomnenjske ankete, ne nazadnje pa še skrajno sovražni tvit novinarja MMC-ja, ki škoduje ugledu RTV, predvsem pa videzu verodostojnosti ter neodvisnosti tega medija.
Na novinarsko sporočanje lahko gledamo kot na proces, ki je nekakšna konstrukcija medijske realnosti oziroma medijska konstrukcija realnosti, podob, ki so prikazane kot novice. Novinarska besedila so tako rezultat interpretacije, ki je vplivala na to, da se je o določenem dogodku poročalo ali pa se ni in seveda tudi na to, kako se je o nečem poročalo. Utopični pa so tisti pluralistični komunikacijski modeli, ki terjajo enake komunikacijske možnosti za vse skupine določene družbe, pri čemer pozabljajo, da že lastniška ali oblastniška struktura množičnih medijev v tej družbi preprečuje komunikacijo, osvobojeno teh spon. Četudi vzamemo objektivnost kot morda celo nedosegljiv ideal, pa gre vseeno sprejeti predpostavko, da objektivnost lahko določa novinarjeva drža. Ne glede na vse polemike glede objektivnosti novinarskega poročanja, pa naj bi bila še vedno prisotna zavezanost k resničnosti – kar pa ne pomeni zgolj resničnosti informacij, o katerih se poroča, ampak tudi pravico javnosti, da izve resnico.
Ali je glede na vse zapisano torej dopustno, da si novinarka preprosto izmisli, da gre za odkritega podpornika vlade – čeprav ni niti jasno, na podlagi česa je to lahko sklepala. Re je, da je bil Teodor Goznikar član stranke SNS, ki v tem trenutku podpira aktualno vlado, to je pa tudi vse. Med objavljenimi in javno dostopnimi fotografijami Goznikarja pa najdemo tudi Goznikarja v družbi Tanja Fajon, na družabnih omrežjih pa tudi več njegovih zapisov, po katerih bi lahko sklepali, da gre za podpornika sedanja opozicije. Če spregledamo namerna zavajanja – ali si novinar sploh lahko dopusti tovrstno enostransko poročanje dejstev, s čemer se niti ne približa poskusu, da bi javnosti zagotovil pravico do seznanjanja z resnico? Novinar seveda praktično v vsakem primeru oblikuje besedilo tako, da bo vplivalo na naslovnika, a v tem primeru informativne funkcije skoraj ni, je pa precej prisotna interpretativna funkcija – česar si na javni televiziji ali pa radiu zagotovo ne bi smeli privoščiti.
Javna medijska hiša o določenih pismih rada poroča, določene pa zamolči
31. januarja so v Dnevniku na TVS poročali o pismu oziroma javnem pozivu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo, ki je k povezovanju in obnovi demokracije pozvalo vse demokratično usmerjene politične stranke, še zlasti pa SD, LMŠ, Levico, SAB in Gibanje Svoboda. Še decembra pa je RTV očitno imela prepoved objave pisma 27 uglednih posameznikov s prvopodpisanim pisateljem Borisom Pahorjem, v katerem so pozvali k široki strokovni in obče državljanski razpravi o tem, kakšno šolstvo v Sloveniji dejansko imamo in kakšnega bi zares morali imeti. Pred tem ni imela težav z objavo pisma številnih posameznikov glede oddaje Globus. Istega dne je javni medij poročal tudi o tem, da je do energetskega dodatka upravičen minister Janez Cigler Kraj, ker ima štiri otroke. “Ni jasno, ali bi na RTV radi diskriminirali družine s tremi ali več otroki oz. ali po njihovem mnenju ne smejo biti vsi državljani pred zakonom enako obravnavani,” je ugotovil Ukom, ki opravlja analizo poročanja RTV Slovenija.
Primer skrajno žaljive in sovražne komunikacije na javni RTV – kakšna so merila za sankcije?
Potem pa je bila dan kasneje na radijskem sporedu odmevna oddaja a o simboliki sodobne narodno-zabavne glasbe, v kateri je svojo študijo predstavil raziskovalec popularne glasbe in prof. na FDV dr. Peter Stanković. Med drugim je dejal: “Nočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, fašistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformnim svetom zelo pripravna za take prisvojitve.” Slovenska narodno-zabavna glasba je del slovenske kulture, zato je nesprejemljivo žaljenje in zmerjanje s fašizmom v tem kontekstu. Gre za primer skrajno žaljive in sovražne komunikacije na javni RTV. V preteklosti sta morala zaradi intervjuja z domnevno neprimernim gostom, ki v pogovoru ni bil žaljiv, odstopiti takratna urednik Tednika Igor Pirkovič in odgovorna urednica Jadranka Rebernik. “Ni jasno, kdaj urednika, ki očitno in predvidljivo širi sovražni govor, doletijo sankcije,” je zapisal Ukom, čeprav se zdi kriterij dokaj jasen.
Golob s KUL-om uvrščen na začetek oddaje, Povežimo Slovenijo veliko kasneje
2. februarja so predstavniki strank SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati podpisali sporazum o skupnem nastopu strank na volitvah poslancev v državni zbor pod imenom Povežimo Slovenijo. Zanimivo, srečanje Roberta Goloba s predstavniki KUL na TV Dnevnik je bilo uvrščeno na 9. minuto, medtem ko je bil sporazum strank Povežimo Slovenijo, s številnimi uglednimi Slovenci, uvrščen v 19. minuto. Podobno je bilo v Odmevih – medtem ko je bilo srečanje Goloba s KUL-ovci uvrščeno na začetek oddaje, je bil podpis sporazuma uvrščen v 14. minuto. Več medijev je tisti dan poročalo, da je zaradi neplačanih davkov FURS blokiral račun medija Necenzurirano.si. Javnega medija med njimi ni bilo. RTV očitno namensko cenzurira tako drastičen poseg v posamezen medij. V preteklosti je RTV obširno poročala o kakršni koli aktivnosti države in v zvezi s katerim koli medijem izjemno. V tem primeru je še zlasti skrb vzbujajoče, ker so tako cenzurirali in niso zaščitili niti svojega stalnega komentatorja Primoža Cirmana, ki prihaja ravno iz tega medija, katerega usoda se vsak dan bolj kaže kot izjemno negotova.
Na hude obtožbe glede vlade novinar ni pridobil odziva
Ustavno sodišče je pred časom odločilo, da vlada ne sme enostransko posegati v finančne načrte neodvisnih ustanov, in sicer Državnega sveta, Računskega sodišča, Varuha človekovih pravic in Ustavnega sodišča. DS bo zato predlagal ustavno presojo proračunov za leti 2022 in 2023, za pridružitev pobudi pa bo poskusil pritegniti tudi druge neodvisne institucije. Nekatere od teh so dobile dogovorjena sredstva, a so prepričane, da je treba spremeniti zakon o javnih financah in uresničiti finančno neodvisnost neodvisnih ustanov. 6. februar, Dogodki in odmevi: docela enostransko poročanje. Na hude obtožbe glede vlade novinar ni pridobil odziva. Iz povedanega ni jasno, v čem je problem. Ali lahko vsaka institucija sama določa, koliko denarja potrebuje, in ali mora posledično država vedno zagotoviti toliko denarja, kolikor si ga želijo.
Skrajno antisemitsko stališče, ki bi ga mirno lahko uvrstili v kontekst nedopustnega fašizma
V Zrcalu tedna je novinar o Izraelu povedal, da “zločinskega ravnanja izraelske države mednarodna skupnost ni sposobna ustaviti tako rekoč od ustanovitve Izraela leta 1948”. Gre za skrajno antisemitsko stališče, ki bi ga mirno lahko uvrstili v kontekst nedopustnega fašizma, iz katerega bi se dalo celo sklepati, da novinar Izraelu zanika celo pravico do lastne države. Tovrstni antisemitizem je nekaj nesprejemljivega in skrajno zavrženega, še zlasti v kontekstu poročanja nacionalne RTV hiše. Gre za trend očitnega nadaljevanja spodbujanja antisemitizma. Kot je znano, so lansko leto cenzurirali tudi objavo intervjuja z izraelskim veleposlanikom v Sloveniji.
Objava ankete Mediane, v kateri je prvo vprašanje, katero parlamentarno stranko bi najverjetneje volili in drugo vprašanje, katero izmed navedenih strank ali povezav bi volili, če bi bile volitve to nedeljo. Med parlamentarne stranke agencija Mediana po novem uvršča tudi stranko Pirati, Zeleni, Dobra država. Ni jasno, od kdaj so te stranke parlamentarne, saj nimajo nobenega poslanca v DZ ali Evropskem parlamentu. Pri drugem vprašanju se med možnimi odgovori pojavi še “ne bi volil”, kar nakazuje, da te možnosti pri prvem vprašanju anketirani ni imel. To pa bi lahko spremenilo tudi izid pri prvem vprašanju. Videti je, kot da si izvajalci javne ankete anketne odgovore sproti izmišljujejo, saj bi odgovor “ne bi volil” pričakovali tako pri prvem vprašanju kot tudi pri drugem. Gre torej za povsem različna merila izvajanja javnomnenjske ankete, na kar pa na RTV ne opozorijo.
Novinar javno objavlja skrajno sovražne tvite in škoduje ugledu RTV
In za konec še žaljiv tvit novinarja MMC-ja Borisa Vaseva, o svojem novinarskem kolegu Igorju Pirkoviču je namreč zapisal: “Pirkovič ima otročji um. In ta otrok je zatucana seljačina, ki ima za edini motiv pri delu obrambo in promocijo Janše in njegovih satelitov. Ampak ne pozabimo: odgovorna je v. d. odgovorne urednice info programa in v manjši meri vsi kolegi, ki takšne ‘novinarje’ tolerirajo.” Ali gre tu za novinarsko ali za zasebno objavo, je sicer stvar debate. Kljub temu pa je dejstvo, da novinar RTV javno objavlja skrajno zavržene in sovražne tvite, celo proti svojim stanovskim kolegom, s čimer škoduje ugledu RTV in predvsem verodostojnosti ter neodvisnosti tega medija, saj v njegovih objavah ne gre za novinarske vsebine, ampak za tipični primer sovražnega govora. Glede na to, da se RTV zgleduje po BBC -ju, v katerem tovrstno ravnanje iz razumljivih razlogov ni dopustno, je vprašanje, zakaj se taki nastopi dopuščajo v škodo javnega zavoda, ki ga vsi plačujemo.
Sara Bertoncelj