novice

Prepovedano ogrevanje na drva ali plin? Ministrstvo pojasnjuje

12.1.2024 | 12:10 | R. T.

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Glede predloga novega energetskga zakona je bilo v zadnjih tednih zapisanih precej netočnosti, ki so razburile prebivalce, opozarjajo na  ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer zato odgovarjajo na napačne in zavajajoče trditve.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je odločno zavrnil očitke NSi, da želi vlada popolnoma prepovedati ogrevanje stanovanjskih stavb z lesno biomaso. "Zakon ne uvaja nekih absolutnih prepovedi, sploh pa ne takšnih, o kakršnih so oni govorili na svoji novinarski konferenci," je poudaril. Slovenija s celovito prenovo energetskega zakona prilagaja obstoječi pravni red na področju energetike na izzive razogljičenja in zelenega prehoda, saj predvideva postopno prehajanje od fosilnih goriv na okolju prijaznejše vire energije. Predlog zakona ne vsebuje prepovedi, o katerih so govorile nekatere politične stranke in interesna združenja, ki so po mnenju ministrstva to »izrabile za svojo promocijo, s katero zavajajo javnost.«

Predlog ureja energetski vir predvsem za novogradnje. Ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso in ne ukinja plinskih omrežij in omejuje prodaje plina tistim, ki ga uporabljajo.

Na ministrstvu odgovarjajo:

•    Ali se bomo še ogrevali na plin? Da. Novi zakon predvideva, da bodo obstoječi uporabniki plina lahko še naprej uporabljali plin za ogrevanje, medtem ko omejitve veljajo zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske in s tem fosilnih goriv niti ne potrebujejo. Za takšne stavbe so danes že na voljo nove tehnologije, ki so prijaznejše do okolja, cenejše in stroškovno učinkovitejše. Obstoječe uporabnike pa tudi s finančnimi spodbudami usmerjamo k opustitvi rabe fosilnih goriv in prehod na rabo obnovljivih virov energije (OVE). Pri preostalih vrstah novih stavb, kot so na primer poslovne stavbe, trgovski centri, industrijske stavbe itd., zakon ne prinaša nobenih omejitev. Ob tem velja poudariti, da bo ogrevanje na plin v prihodnje eden od dražjih načinov ogrevanja, zato je smiselno ljudi na to opozoriti že zdaj in postopno preiti na druge načine ogrevanja in ter se tako izogniti energetski revščini.

•    Kako bo s koncesijami? Zemeljski plin bo še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Obstoječi uporabniki plina za ogrevanje bodo tega še naprej uporabljali in koncesije se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir.

•    Ali bo še dovoljeno ogrevanje na lesno biomaso? Da. Omejitev bo veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka. Predlog zakona daje lokalni skupnosti možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in preostalimi strupenimi onesnažili, ki vplivajo na zdravje ljudi. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno bomo lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, npr. za kuhanje, kamin …

•    Ali bo cena elektrike zaradi nove omrežnine v prihodnje občutno višja? Ne. Nov način obračuna omrežnine, za kar je sicer pristojna Agencija za energijo, prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce. Veliko gospodinjstev bo zato v prihodnje plačevalo celo nekoliko manj kot doslej. Cene bodo odvisne od tega, koliko kdo uporablja omrežje. Tisti, ki ne bo spremenil navad, bo plačeval enako kot doslej.

•    Zakaj zeleni prehod, nas ta veliko stane? Zeleni prehod povečuje našo energetsko neodvisnost in odpornost ter zmanjšuje posledice podnebnih sprememb. Slovenija se zaradi geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je v EU na prvem mestu po škodi zaradi podnebnih sprememb. V te podatke ni zajeta škoda zaradi poplav 2023, ki je ocenjena na 10 milijard evrov. Mednarodna skupnost je s Pariškim sporazumom določila cilj omejitve globalnega segrevanja na vrednosti znatno pod 2 stopinjama Celzija nad predindustrijskimi vrednostmi, pri čemer si prizadeva omejiti dvig na 1,5 stopinje. EU je na podlagi tega postavila cilj, da zmanjša emisije za najmanj 55 % v primerjavi z letom 1990 in do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Slovenija ima pri tem svoje obveznosti, skladne z EU zakonodajo, ter zasleduje cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, v katerih trgujejo z emisijami toplogrednih plinov (ETS) in v preostalih sektorjih (promet, stavbe, kmetijstvo …). Čeprav je naš delež v primerjavi z večjimi onesnaževalci majhen, imamo na globalni ravni enake zahteve. Cena neukrepanja je višja od stroškov ukrepanja. Podnebne politike EU niso ‘ambiciozne’ ali ‘pretirane’, temveč predstavljajo to, kar mora EU nujno storiti za podnebno vzdržno prihodnost.

•    Zakaj omejevanje fosilnih goriv? Slovenija vsako leto plača več kot 3 milijarde evrov za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina. Gre samo za nakup goriva, v tem znesku ni zajeta infrastruktura za rabo teh energentov. Država želi s postopnim omejevanjem fosilnih goriv poskrbeti za zmanjšanje uvozne odvisnosti ter za samostojnost na področju oskrbe z energijo in s tem tudi za boljše življenjske razmere vseh prebivalcev Slovenije. Da bo leta 2024 prepovedana uporaba fosilnih goriv za ogrevanje stavb, je odločitev prejšnje vlade iz leta 2021, zapisana v Načrtu za okrevanje in odpornost.

•    Zakaj se moramo razogljičiti? Ne gre samo za vprašanje odgovornosti do planeta, temveč tudi za konkurenčnost. Gospodarstva, ki ne bodo razogljičena, v prihodnosti ne bodo konkurenčna. Cene zemeljskega plina za končne odjemalce so bile lani in letos v nekem sprejemljivem obsegu zato, ker je intervenirala država, ki povrača nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina iz državnega proračuna. To pomeni, da že od jeseni 2022 trošimo davkoplačevalski denar za vzdrževanje znosnih cen zemeljskega plina. Zato je nerazumljivo, da se v okoliščinah, kjer moramo regulirati trg z državno intervencijo, poziva k večanju in ne k zmanjšanju rabe zemeljskega plina.

‹ nazaj