Trojica je z raketo Long March-2F in v skladu z načrtom iz izstrelitvenega centra Jiuquan na obrobju puščave Gobi vzletela ob 23.08 po lokalnem oziroma ob 16.08 po srednjeevropskem času, je poročala kitajska državna tiskovna agencija Xinhua.
Ekipo vodi tajkonavt Fei Junlong, z njim pa sta na krovu še Deng Qingming in Zhang Lu, ki se v vesolje odpravljata prvič, so na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedali predstavniki kitajske vesoljske agencije (CMSA). 57-letni Fei se tako vrača v vesolje po 17 letih, potem ko je leta 2005 vodil misijo Shenzhou-6.
»Glavne naloge misije so izvesti prvo menjavo posadke v orbiti, namestiti opremo in naprave znotraj in zunaj vesoljske postaje ter izvajati znanstvene poskuse,« je pojasnil tiskovni predstavnik CMSA Ji Qiming.
»Med bivanjem bo posadka Shenzhou-15 sprejela gostujočo tovorno ladjo Tianzhou-6 in predala (operacije) vesoljski ladji s posadko Shenzhou-16. Posadka se namerava vrniti na kitajsko pristajalno mesto Dongfeng maja prihodnje leto,« je dodal.
Kitajska je v prizadevanjih, da bi v vesolju dohitela ZDA in Rusijo, v svoj vesoljski program v zadnjih letih vložila milijarde evrov. Njene vesoljske ambicije je deloma okrepila tudi ameriška prepoved kitajskega sodelovanja na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zaradi domnevnega pomanjkanja preglednosti kitajskega vesoljskega programa.
Kitajska je sicer v vesolju že dosegla določene uspehe. Med drugim je postala prva država, ki je z roverjem pristala na oddaljeni strani Lune, v začetku tega meseca pa se je njeno tovorno vesoljsko plovilo Tianzhou-5 v rekordnem času uspešno izstrelilo in priklopilo na postajo Tiangong. To je bil eden ključnih korakov za dokončanje projekta gradnje postaje.
»Pričakujem, da bo Kitajska med misijo Shenzhou-15 ali ob njenem koncu razglasila, da je gradnja končana,« je zaključek projekta gradnje postaje komentiral neodvisni kitajski vesoljski analitik Chen Lan.
Ko bo postaja Tiangong dokončana, naj bi imela maso 90 ton, kar je približno četrtina mase ISS. Tiangong, kar v prevodu pomeni »nebeška palača«, bo delovala predvidoma desetletje in bo gostila številne poskuse v skoraj ničelni gravitaciji, še navaja AFP.
V prihodnje Peking načrtuje nadaljnje misije na Luno in Mars, prav tako pa naj bi naslednje leto izstrelil vesoljski teleskop Xuntian, ki bo imel 350-krat večje vidno polje kot teleskop Hubble ameriške vesoljske agencije Nasa.
Pri projektu ISS sicer sodelujejo ZDA, Rusija, Kanada, Evropa in Japonska. Leta 2024 bi Tiangong lahko postala edina vesoljska postaja na svetu, če se bo ISS na pobudo ZDA tistega leta iz vesolja res umaknila, kot je bilo napovedano.
