REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Strokovnjaki« in politiki trosijo neumnosti: Putin Ukrajini ponuja mir, a le pod dvema pogojema!

»Strokovnjaki« in politiki trosijo neumnosti: Putin Ukrajini ponuja mir, a le pod dvema pogojema!Mirotvorec? Sliši se paradoksalno, a Putin si prizadeva za mir - pa čeprav z vojno... Vir: Twitter

Vojno, ki se je začela v Ukrajini, si bomo zapomnili tudi po neverjetni količini lahkomiselnih, netočnih, šablonskih, stereotipnih, kratkovidnih in preprosto neumnih izjav, s katerimi so jo pospremili številni svetovni in domači komentatorji ter politiki.

Znani čikaški profesor je imel prav. Krivda za vojno je izključno na strani zveze NATO. Putin je ravnal pričakovano, tako kot bi ravnal vsak predsednik velike sile, ki bi ga druga velika država potisnila v kot.

Slišali smo lahko, da želi ruski predsednik Vladimir Putin obnoviti Sovjetsko zvezo, da je »patološko nepredvidljiv« in skorajda nor.

Vojna da je menda proizvod iracionalne ruske agresije, pred katero naj ne bi bila varna niti vsa druga Evropa.

Spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni pa naj bi bil nekaj popolnoma novega, običajnim ljudem nepredstavljivega in neverjetnega.

Kakor da zveza NATO leta 1999 ne bi 78 dni v srcu Evrope in le 500 kilometrov stran od Slovenije bombardirala Srbije, ki sicer ni ogrozila niti ene članice zveze NATO.

Danes se vsa Evropa cmeri zaradi vojne, ki je 2000 kilometrov stran od Slovenije.

Ko pa je bila leta 1999 napadena Srbija in so bombniki zveze NATO s svojim smrtonosnim tovorom leteli tudi preko Slovenije, pa so Slovenci in ostali Evropejci navdušeno ploskali.

Tudi tedaj, ko so Američani s tomahavki udarili na zgradbo Radio televizije Srbije (RTS) in so umrli nič hudega sluteči novinarji, napovedovalci, montažerji, lektorji…

Zgradba bombardirane RTS
Uničena zgradba RTS-a, v kateri je leta 1999 v Beogradu v bombardiranju NATO pakta umrlo 16 medijskih delavcev, med njimi večinoma novinarji in tehnično osebje. Tuji novinarji pa so dobili obvestilo, da naj se iz stavbe še pravočasno umaknejo... Vir: Twitter

24. aprila 1999 ne v Sloveniji ne v Evropi ni bilo mogoče našteti na prste ene roke politike, medije ali novinarje, ki bi obsodil napad Nata na kolege v Srbiji.

V Sloveniji so se celo našli takšni, ki so napad Nata na novinarske kolege v Srbiji - pozdravili!

Šele dve desetletji pozneje, ob 20-obletnici tega nesrečnega dogodka v katerem so NATO bombe ubile novinarje in pomožne medijske delavce srbske javne televizije, je Jeremy Dear, namestnik generalnega sekretarja Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) s sedežem v Bruslju, za Radio Svobodna Evropa (RSE/RL) dejal, da je za novinarje ključnega pomena, da so varni, ne glede na to, ali delajo na Vzhodu ali Zahodu.

»Novinarji so civilisti, niso vojaki v vojni in zato imajo nedotakljivo pravico do zaščite. Ne glede na to, ali so bili novinarji ubiti v Siriji, Srbiji ali Združenih državah Amerike, to ostro obsojamo in zahtevamo, da se tisti, ki so naročili umor, privedejo pred sodišče. Tukaj smo 20 let pozneje, ker se tisti, ki so naročili umor teh šestnajstih ljudi, še niso odzvali. 'Zahtevamo pravico za umorjene',« je dejal Dear, namestnik generalnega sekretarja IFJ.

Nihče iz Nata vse do danes ni bil priveden pred sodišče za umor 16 novinarjev in tehnikov.

NATO je leta 1999 v srcu Evrope 78 dni in le 500 kilometrov stran od Slovenije bombardiral Srbijo, ki sicer ni ogrozila niti ene članice zveze NATO.

Toda Rusija - za razliko od Nata - na predvečer napada na Ukrajino ni zbombardirala poslopja RTV Ukrajine.

In prav tako ni »po nesreči« zadela kakšnega evropskega veleposlaništva v Kijevu, tako kot so leta 1999 naredili bombniki ZDA, ki so »pomotoma« zadeli veleposlaništvo Kitajske na Novem Beogradu. In pri tem ubili tri novinarje kitajskih medijev in hudo ranili 20 članov diplomatskega osebja.

Ruska vojska se je zaenkrat izognila bombardiranju ciljev, kjer bi lahko v velikem številu umirali civilisti.

Dvojna morala je lepo vidna tudi ob reakcijah politikov in analitikov na dve vojaški intervenciji nasprotujočih si sil.

Leta 1999 v evropskih državah niso govorili o »agresiji« na suvereno Srbijo in nujnosti »spoštovanja integritete države«, pač pa so na vse kriplje opravičevali vojno zoper ZRJ, ki ni bila sprožena zaradi samoobrambe kakšne od članic Nata, pač pa v obliki »humanitarne intervencije«, medtem ko so ameriški generali vsak večer pred kamerami obžalovali »kolateralne žrtve,« z bombami ubite civiliste.

Sliši se paradoksalno, a Putin si prizadeva za mir - pa čeprav z vojno...
Sliši se paradoksalno, a Putin si prizadeva za mir - pa čeprav z vojno... Vir: Twitter

Danes Putin s podobno argumentacijo »humanitarne intervencije« ščiti skoraj milijon ruskih prebivalcev Donbasa, kjer je v spopadih že leta 2014 umrlo najmanj 4000 prebivalcev.

Še bolj neverjetno pa je dejstvo, da so le nekaj ur pred napadom Rusije na enote kijevskega režima razni »strokovnjaki« po svetu in v Sloveniji razlagali, da ni nujno, da se bo napad res zgodil.

Pri vsem tem je bila vojna, kot smo že poročali, napovedana sedem let vnaprej, napovedal pa jo je ameriški politolog John Mearsheimer.

Čikaški profesor Mearsheimer je namreč že tedaj opozoril, da bo Rusija »uničila« Ukrajino, še preden bi postala članica zveze NATO in njena sovražnica, če bo Washington nadaljeval s svojo nerazumno politiko.

Manjša, preventivna vojna je bila zato za Rusijo v tem trenutku (in naj se še tako krivoverno sliši: tudi za svet) boljša izbira, kot velika, najbrž tretja svetovna vojna zaradi Krima čez nekaj let, ko bi jo vsekakor začela Ukrajina, tedaj že članica Nata. 

Manjša, preventivna vojna je bila zato za Rusijo v tem trenutku (in naj se še tako krivoverno sliši: tudi za svet) boljša izbira, kot velika, najbrž tretja svetovna vojna zaradi Krima čez nekaj let, ko bi jo vsekakor začela Ukrajina, tedaj že članica Nata.

Čikaški profesor je imel prav.

Krivda za vojno je zato izključno na strani zveze NATO.

Putin je ravnal pričakovano, tako kot bi ravnal vsak voditelj velike sile, ki bi ga druga svetovna supersila potisnila v kot.

In točno na to je opozoril Peking, sicer nasprotnik »enostranskih odcepitev«, ki pa Moskve prav zato v tem primeru ni pustil na cedilu.

To pa je enako zagotovilu, da bodo s strani ZDA, Velike Britanije in EU sprejete, že tako ali tako neučinkovite sankcije proti Rusiji – neuspešne.

Vse kaže, da je bil doslej na Slovenskem edini, ki je dobro zadel dogajanje na vzhodu Evrope dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov s FDV, ki je opozoril, da bomo vsi občutili povečanje cen, za vojaške spopade pa je dejal, da pričakuje, da se bodo končali že čez nekaj dni.

To bi lahko bilo res, kot kaže najnovejši ruski predlog - a le, če bo to želel Kijev.

Če ne, se bo vojna nadaljevala.

dr.Bojko Bučar
Kmalu po oceni dr. Bojka Bučarja za POP TV je iz Rusije res prišel predlog, da pride do neposrednih pogajanj med Kijevom in Moskvo. Vir: Twitter

Rusija je namreč, kot so sporočili iz Moskve, pripravljena na pogajanja z Ukrajino.

Moskva se je torej pripravljena pogajati s Kijevom glede ruske vojaške ofenzive, ki trenutno poteka v Ukrajini, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Po besedah ​​Peskova je ruski predsednik Vladimir Putin izrazil pripravljenost na pogovore z ukrajinskim kolegom.

Putin in tanki za Sirijo
Putin je bil ves čas konsistenten, do leta 2014 pa Rusija tudi nikoli ni ogrožala Ukrajine. Vir: Twitter

Vendar pa Kremelj Ukrajini postavlja dve zahtevi, ki pa sta praktično enaki tistim, ki jih je Kijev že zavrnil.

Rusija želi zagotovilo nevtralnega statusa Ukrajine in zagotovilo, da na njenem ozemlju ne bo postavljeno ofenzivno orožje.

Gre dejansko za »finlandizacijo«, ki pa jo je Ukrajina doslej zavračala.

To so pogoji, ki bi po besedah ​​Peskova omogočili dosego »demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine« ter odpravili tisto, kar Rusija trenutno vidi kot grožnjo varnosti svoje države in ljudi.

Predsednik je oblikoval svojo vizijo, kaj bi pričakovali od Ukrajine, da bi rešili tako imenovane probleme rdeče črte. To je nevtralen status in to je zavrnitev napotitve orožja.

»Predsednik je oblikoval svojo vizijo, kaj bi pričakovali od Ukrajine, da bi rešili tako imenovane probleme rdeče črte. To je nevtralen status in to je zavrnitev napotitve orožja,« je pojasnil Peskov.

Putin bo tudi določil čas pogajanj, vendar je zagotovil, da bo Rusija sodelovala le, »če bo vodstvo Ukrajine pripravljeno govoriti o tem.«

»Operacija ima svoje cilje – doseči jih je treba. Predsednik je dejal, da so vse odločitve sprejete in da bodo cilji doseženi,« je nadaljeval Peskov in predlagal, da bi se lahko trenutni vojaški napad na Ukrajino preklical, če bi Kijev pristal na izpolnitev zahtev.

Most v Manhattnu
Most na Manhattnu. Vir: Twitter

Iz vsega tega jasno izhaja, da so nakladanja ameriškega predsdnika Joeja Bidna in raznih strokovnjakov o tem, kako Putin obnavlja Sovjetsko zvezo nič drugega kot – propaganda in laži.

Res je le, da je Rusija vztrajno, konsistentno že dolga leta ponavljala ene in iste zahteve –, da ne želi videti Ukrajine in Gruzije v zvezi NATO.

In da jo je NATO vztrajno ignoriral.

In če NATO ne bi vlekel Ukrajine v svoje članstvo – te vojne nikoli ne bi bilo.

Vir: Twitter

Tako pa je bila Rusija prisiljena v zgodnjih jutranjih urah v četrtek sprožiti »posebno operacijo« zaradi »zavarovanja miru« v odcepljenih ljudskih republikah Doneck in Lugansk v regiji Donbas.

Vir: Twitter

In kljub temu, da njena vojska napreduje, Moskva v drugi roki ponuja mir takoj –, a le če Ukrajina prične upoštevati tudi njene, legitimne varnostne interese.

Spopadi se medtem nadaljujejo, ruska vojska pa hitro napreduje proti zahodu Ukrajine.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek