Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je najavil, da bo po konferenci objavljen dokument Analiza covida-19 v zdravstvu, ki so ga pripravljali dva meseca. »Že pred epidemijo smo imeli v slovenskem zdravstvu rak rano v čakalnih vrstah,« zato so se odločili izvesti akcijski načrt. Z analizo, ki so jo naredili, so želeli predstaviti vpliv izbruha in širjenje covida-19 na upravljanje zdravstvenih storitev, pri čemer so vključili tudi dostopnost do zdravnika na primarni ravni, dostopnost družinskih zdravnikov in preventivne preglede. Osredotočili so se predvsem na preventivne programe in ugotovili, da se je teh izvedlo precej manj. Minister dodaja, da »tisto, kar je bilo redko objavljeno in videno, je vpliv epidemije covida-19 na novo odkritje kroničnih bolezni«. Prikazano je tudi stanje v specialističnih ambulantnih dejavnostih in prospektivnih programih, kjer so vzeli vzorce atroskopij za zamenjavo kolka, kolena in operacije žolčnih kamnov. Pravi, da »številke niso tako drastično slabe, pa vendarle 15-odstotni izpad pomeni, da je 1000 ljudi ostalo brez operacije«. Minister je omenil tudi duševno zdravje in dejal, da »vse številke gredo v desetine procentov«. Na koncu je sporočil, da so najbolj tragični podatki o tem, koliko manj rakovih obolenj so odkrili. »V nadaljevanju moramo okrepiti zdravstveni sistem bistveno bolje, kot je bil ta leta 2019, zato, da bomo lahko vse kar nas čaka v prihodnjih letih korektno obdelali in vse paciente korektno obravnavali. Zato je tudi važno, da imamo ažurne sezname čakalnih vrst, delujoče e-zdravje, e-naročanje in vse kar spada zraven«.
Dr. Alenka Kolar je predstavila izzive, s katerimi so se soočali pri pridobivanju podatkov:»Pred mano je izziv sčistiti čakalne sezname, saj če ne vemo, kje smo, kako naj vemo, kam gremo?« Prvi viri podatkov za čakalne sezname so obstoječe informacijske rešitve, kot so eNapotnice, eZdravje, drugi vir pa so bolnišnični informacijski sistemi, ki so pomembni podatki o tem, kaj se dogaja na terenu pr izvajalcih in kaj preko teh integracijskih vmesnikov pošiljajo v državne čakalne sezname. Sama je pri analizi podatkov kontrolnega ortopedskega pregleda, ki sicer ni stvar čakalnih vrst, a deluje z isto tehnologijo, opazila, da so v sistemu odstopanja. Podatki so namreč kazali minus 1676 dni čakanja, kar je nemogoče. »Informacijska tehnologija nam je lahko v pomoč, dokler lahko z njo kaj dosežemo,« najprej pa, kot pravi, je treba »ugotoviti, kje in s čim čakamo«. Pomembna so naslednja tri vprašanja: kdo je odgovoren za potrditev pravilnosti vnosa v informacijski sistem pri izvajalcih; kdo je odgovoren za potrditev pravilnosti prenosa (integracije) v eNaročanje; in kdo sprejme odločitev o tem, da je prav, da ima nekdo tri napotnice za isti VZS? Poudari zlasti zadnje vprašanje in doda, da »če nekdo čaka trikrat za isto vrsto storitve, je že strokovna odgovornost nekoga, ali res potrebuje imeti tri napotnice za isto vrsto zdravstvene storitve«. Osnovni šifrant čakalnih seznamov je VZS (vrsta zdravstvenih storitev), ki ga ovrednoti ZZZS, ko je dejavnost že zaključena. Problem je, ker je teh VZS-jev trenutno 1586, od tega pa je 500 praznih, pri tem pa dodaja, da imamo pa tudi VZS ostalo, na katerem čaka 5009 ljudi. Pravi, da gre za informacijsko napako, vendar je za popravo tega nujno sodelovanje razširjenih kolegijev stroke, saj »vsebina tega ne more biti IT-izziv«, kot pravi dr. Kolar.
Za nastalo situacijo so med drugim odgovorni tudi pacienti. V pogovoru ji je eden od predstojnikov v splošni bolnišnici Trbovlje rekel, da »20 odstotkov ljudi, čeprav smo jih poklicali, ne pride na poseg, na katerega so bili naročeni. Posledica tega je, da nekdo drug ne pride dovolj hitro. To, da se nekateri želijo naročiti pri točno določenem zdravniku na točno določen termin, ni sistemska čakalna vrsta,« pri čemer dr. Kolar dodaja, da je »to izbira bolnika, ki se je postavil v vrsto«. Govorila je tudi s poslovnim direktorjem ginekološke klinike, ki ji je povedal, da se »ženske poleti nočejo operirati, čeprav imajo ekipe in imajo možnosti, ker so na dopustu in potem se vse počaka na september, oktober«. Dr. Alenka Kolar dodaja, da »v IT delu moramo omogočiti, da se da enostavno odjaviti od terminov«. Že zdaj se sicer lahko odjavi, so pa občasno izvajalci zelo neodzivni, posledica tega pa je, da se težko odjaviš pravočasno, ker jih je težko dobiti na telefon. »Veliko Slovencev ne vem, če ve, da gre lahko na določene posege kjerkoli v Sloveniji, ni treba, da čakajo ravno na polikliniko v Ljubljani, se da iti tudi v Šempeter in tudi na Ptuj, če je treba in če je res nujno.« Ugotavljajo namreč, da je veliko napotnic na zalogo ali na zahtevo pacientov, zato pravi, da »pacienti sigurno nosijo tudi določeno odgovornost pri tem, zakaj je tako stanje, kot je, vsaj tako vidimo na podatkih«, in poudarja, da se »možnosti IT-ja nekje nehajo«. Zdravniki in tudi napotni zdravniki predlagajo, da bi morda v prihodnje lahko zamejili nekatere možnosti naročanja, »da se vsaj na primatu ne sprejema nekih diktatov bolnikov, ko so na internetu pogledali, katere bolezni imajo in na katere napotnice jih je treba naročiti«. Odgovornost je tudi na strani izvajalcev glede tega, kako dobro sodelujejo s svojimi programskimi hišami zato, da se lahko popravlja napake, do katerih prihaja. Dr. Kolar pravi, da »v sistem sicer prihajajo podatki o izvedenih pregledih, ker je nanje vezano plačilo, velikokrat pa ne o tem, kdaj je kdo naročen in na kateri termin«. Izvajalci imajo sicer možnost samoiniciativnega preverjanja in pa sodelovanja z inšpektoratom. Pri sodelovanju s slednjim je pomembno, da gredo v nadzor osredotočeno, saj je treba vedeti točno, kje kaj ne dela.
Aleš Šabeder je poudaril, da je vloga urada za kakovosti in investicije predvsem, da uredi dokumentarni del, zato so se kot ene prioritetnih nalog dotaknili spremembe oziroma dopolnitve pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih vrst in drugih izvedbenih del, kjer preko svetov zavodov in navodil vodstvom bolnišnic prenašajo aktivnosti, ki jih bo pripravila strokovna ekipa dr. Kolarjeve. Sporočil je tudi, da v naslednjem mesecu sledi prehod določenega dela zdravstvenih inšpektorjev iz zdravstvenega inšpektorata na urad, ki bo skrbel za nadzor in kontrolo čakalnih seznamov. »Težave, ki so bile navedene, niso vse nove, ampak se vlečejo skozi leta,« še dodaja Šabeder. Pri teh težavah bo urad sodeloval v delu nadzora in pri pomoči izvedbe aktivnosti, ki jih bo akcijska skupina za čakalne vrste pripravila.
Dr. Kolar še dodaja, da je bilo »tudi v prejšnjih časih storjeno veliko dobrega in bi radi izkoristili, kar so predhodniki že zbrali in pripravili«. Dodaja, da bo treba posodobiti šifrante, pri čemer bodo sodelovali tako razširjeni strokovni kolegi kot zdravstveni svet. Poudarja, da je treba »soočiti mnenje, zakaj prihaja do teh razlik pri obravnavi šifrantov in ugotoviti, kaj naj storimo v teh procesih, da do teh razlik več ne bi prihajalo«. Dr. Kolar pravi, da bi radi sodelovali tudi z digitalnega vidika, torej kaj je lahko v pravilniku in kaj ne sme biti. Pripravili pa bodo tudi temelje za inšpekcijski nadzor, da bo inšpektor bolj natančno vedel, kaj išče. Zaključi, da so »cilj te delovne skupine skrajševanja čakalnih seznamov zaupanja vredni podatki in pa seveda na koncu iz tega izhajajoči realni čakalni seznami«.
Minister za zdravje je ob zaključku konference sporočil, da sta se s predsednico zdravstvene zbornice dogovorila, da začnejo delati na VZS-jih, pri čemer poudarja, da »brez tega, da se stroka opredeli do VZS-jev in šifrantov, ni možno imeti urejenih čakalnih seznamov«, in dodaja, da morajo »na ministrstvu poskrbeti, da kjerkoli v Sloveniji bo storitev opravljena, bo opravljena kvalitetno. Če pa se pacient odloči, da bo čakal na enega samega izvajalca, ker je po njegovi presoji ali strokovnih kriterijih najboljši, je to izbira pacienta, ki jo moramo spoštovati, vendar tak pacient ne more biti na čakalnem spisku, ker se je sam odločil, da bo čakal na enega samega zdravnika. Mi kot Slovenija, kot ministrstvo za zdravje pa moramo poskrbeti, da imajo pacienti možnosti izbire in da bo storitev prav tako kvalitetno opravljena kot v kakšni v drugi ustanovi.« Čakalne vrste so torej odgovornost pacientov, zdravnikov, izvajalcev in nenazadnje tudi odgovornost ministrstva za zdravje. Minister je dejal, da se te odgovornosti zavedajo, zato se tudi eZdravje iz NIJZ selita na ministrstvo za zdravje, predvsem v operativnem izvajalskem smislu. Kot pravijo, jim je uspelo navezati tudi stike z Institutom Jožef Stefan, saj si želijo z objektivnimi dejstvi, z merljivimi rezultati, z merljivimi številkami in z merljivimi podatki urediti zdravstveni sistem, končni rezultat pa bo zdravstvena reforma.
