Površinski splet je dostopen vsem, a pomeni samo nekje deset odstotkov celotnega spleta. Preostalo je globoki splet, ki vsebuje povsem običajne zadeve, kot so e-pošta, bančništvo, forumi in tako dalje, pa tudi zelo majhen del, kjer poteka nezakonitost. Ta del se imenuje temni splet, do njega je mogoče dostopati z alternativnimi brskalniki, najbolj priljubljen je Tor, za kar ni potrebna visoka računalniška pismenost.
Uporaba temnega spleta sama po sebi ni ilegalna: v državah z močno cenzuro ga nekateri na primer uporabljajo za varnejšo komunikacijo, brez morebitnega vladnega nadzora. Vseeno pa na temnem spletu poteka veliko nezakonitih aktivnosti, med njimi preprodaja drog in orožja, hekerstvo in otroška pornografija.
Kako to teče
Silk Road je bila prva moderna trgovina na temnem spletu, kjer so se prodajali tako legalni kot ilegalni izdelki, od slednjih predvsem droga, plačevalo se je z bitcoinom. Obstajala je med letoma 2011 in 2013, ko jo je FBI zaprl in zaplenil 144.000 bitcoinov. Trgovina je po podatkih ameriške vlade v dveh letih prodala za približno 183 milijonov dolarjev izdelkov. Ustvarjalec Silk Roada, Američan Ross Ulbricht, je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Po propadu Silk Roada je na temnem spletu nastalo več novih spletnih trgovin; te ves čas izginjajo (oziroma jih policija zapira) in nastajajo. Temni splet je prevelik in preveč kompleksen, da bi ga bilo mogoče v celoti zapreti. Spletne trgovine z drogami delujejo nekako tako kot Amazon ali eBay; potrošniki si ogledajo prodajalca in ocene ter se odločijo, od koga bodo kaj kupili. Tako kot v legalnih spletnih trgovinah je tudi v ilegalnih težko vedeti, ali bo izdelek res takšen, kot obljublja opis. To je pri nakupovanju drog seveda veliko bolj problematično in nevarno kot pri nakupovanju kopalk in lakov za nohte.
Preprosta dostava ilegalnega
Droga se na temnem spletu velikokrat plačuje s kriptovalutami, čeprav so možni tudi drugi načini plačila. Prepovedane tablete, prah in zelišča je dokaj preprosto poslati po pošti, saj je vsakodnevno število paketov, ki gre skozi neko pošto ali podjetje za dostavo, preprosto preveliko, da bi lahko vsak paket odprli in preverili vsebino. Preverjajo se samo sumljivi paketi in nekatere naključne pošiljke. Preprodajalci droge spretno zapakirajo med ali v druge izdelke: tabletke v škatlo pasjih priboljškov ali prehranskih dopolnil, vrečka marihuane med pisanimi bleščicami in nalepkami, kokain v ovitku DVD-ja s pornofilmom. Tudi prestrežena droga običajno nima velikega vpliva; prejemnik lahko trdi, da ni ničesar naročil in ne pozna pošiljatelja, slednji pa na pošiljko seveda ne napiše svojega imena ali naslova. Če pošiljatelj plača z gotovino, ga ne morejo izslediti.
Uporabniki poleg starih, dobro znanih drog naročajo tudi nove, sintetične. To so psihoaktivne snovi, ki oponašajo že znane droge, so pa običajno slabo raziskane ali neraziskane in zato nevarnejše. Sintetični kanabinoidi na primer posnemajo učinke marihuane, sintetični katinoni pa učinke kokaina, amfetamina in drugih stimulansov. Malo je znanega o odmerkih ter psihičnih in fizičnih posledicah uporabe takih drog. Največji problem novih drog je, da sprva velikokrat niso ilegalne, ker gre pač za nove substance, ki še niso na nobenem seznamu. Zato jih je mogoče prodajati na svetovnem spletu kot zakonita poživila, čeprav nihče z gotovostjo ne ve, kakšne posledice ima lahko uporaba. Ena izmed novejših drog, sintetični stimulans NEP, poleg evforije, samozavesti in produktivnosti povzroča še razbijanje srca, izgubo apetita in razdražljivost, ob dolgotrajni rabi pa nespečnost, psihoze in halucinacije. Ima velik potencial za razvoj tolerance in odvisnosti.
Strokovnjaki opažajo, da plesnih drog že nekaj let ne jemljejo več samo rejverji, kokain pa ni več rezerviran le za elito. Droge so povsod, poskusilo jih je domnevno vsaj 30 % prebivalcev EU, realna številka je verjetno veliko višja.
Speed doma na kavču
Trava se kadi med glavnim odmorom v srednjih šolah (nekateri jo prvič poskusijo že v osnovni šoli), kokain in speed se snifa v barih, na veselicah in zasebnih zabavah, ekstazi se jemlje na rock koncertih. Po podatkih NIJZ je 23,2 % dijakov, starih od 15 do 16 let, vsaj enkrat v življenju uporabilo marihuano. Niti kemseks, torej seks po zaužitju drog, ni več rezerviran samo za rejverje in after partyje. Najbolj priljubljena droga za kemseks je metamfetamin, uživa pa se tudi mefedron, GHB, GBL in popers. Po podatkih ankete, ki jo je izvedel Drogart, so bile najpogosteje uporabljene droge v letu 2020 pred epidemijo alkohol (91 %), marihuana (75,3 %) in MDMA (41,9 %). Slovenija je samooskrbna država s konopljo, velika je tudi razpoložljivost kokaina ter ponudba in prodaja sintetičnih drog.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z njimi je v svojem poročilu za leto 2021 poleg tega, da je drogo vsaj enkrat v življenju poskusilo najmanj 28,9 % prebivalcev EU, starih od 15 do 64 let, ocenil tudi, da je najpogosteje uporabljena droga konoplja, ki ji sledijo kokain, ekstazi in amfetamini. Odstotki uporabe se od države do države zelo razlikujejo: na Malti so na primer samo 4 % ljudi poskusili marihuano, v Franciji pa nekje 45 %. Drogo večinoma uporabljajo mladi odrasli, stari med 15 in 34 let, dvakrat pogosteje moški kot ženske. Leta 2019 je milijon odraslih prebivalcev EU uporabljal opioide, ki so imeli istega leta vlogo pri 76 % smrtnih primerov zaradi predoziranja.
V EU se od vseh prepovedanih drog še vedno zaseže največ konoplje. Med letoma 2009 in 2019 se je najbolj povečalo število zasegov MDMA-ja (+290 %), konoplje (+226 %) in metamfetamina (+182 %), zasegli pa so tudi več kokaina in amfetamina, ampak manj hašiša in heroina. Čeprav imamo v EU znatne potrošniške trge, večji zasegi po podatkih poročila Evropskega centra za spremljanje drog pomenijo, da se veča vloga Evrope kot kraja proizvodnje, izvoza in tranzita teh drog.
Mladi naj vedo, preden jim je ponujeno
Med drogo številka ena, alkoholom, in drogo številka dve, marihuano, ki sta res povsod in ju veliko ljudi poskusi že v najstniških letih, ter heroinom in zgodbami o iglah, odvajanju in smrti je cel spekter tradicionalne, stare, nove, kombinirane in posnemajoče »kemije«. Drog ni treba kupiti, da bi z njimi prišli v stik, povprečnemu mlademu človeku, ki se druži in hodi ven, jih bodo prej ali slej ponudili prijatelji, znanec ali neznanec. Vedno obstaja tudi nevarnost zaužitja droge po nesreči: na skrivaj je lahko dodana v pijačo, zaužita ob pitju iz tujih kozarcev ali ob sladkanju z na videz običajnimi piškoti, ki vsebujejo marihuano.
Nobena droga ne bi smela biti tabu in zlasti z najstniki in mladimi bi se morali pogovarjati o nevarnostih in posledicah jemanja netestiranih, neznanih in nepreverjenih drog, prevelikih odmerkih, nepričakovanih stranskih učinkih ter kombiniranju različnih drog. Izobraževanje o drogah žal ni v učnem načrtu; vsaka šola se sama odloči, ali se bo povezala z zunanjimi strokovnjaki, vključila tovrstna predavanja, po možnosti tudi za starše, izobrazila osebje glede drog in tako dalje. Neumno je, če rečemo le »ne smeš«, več bomo naredili za zdravje mladih, če bomo povedali o drogah vse, kar je pametno vedeti.
