Ob evropskem prvenstvu v Trentu in pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v Flandriji je predsednik Mednarodne kolesarske zveze David Lappartient izjemno zaposlen človek. Med postankom v Trentu je priredil novinarsko konferenco, med katero je podal tudi pogled na uspehe Slovenije in njene težave, da sploh zapolni priborjene kvote zaradi šampionov Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča.
A tudi po novinarski konferenci je 48-letni Francoz izpostavil prav uspeh Slovencev in Ekvadorca Richarda Carapaza kot svetla primera širjenja kolesarstva tako po Evropi kot svetu.
Kolesarstvo svetovni šport 21. stoletja?
"Naš cilj je, da postane kolesarstvo svetovni šport 21. stoletja. Pred 20 leti sta Belgija in Italija imeli na SP-jih po ducat kolesarjev, na startnem seznamu pa je bilo do 20 držav. Kolo je prisotno vsepovsod po svetu, zaradi prevoza ali pa rekreacije. Zakaj ne bi bilo tudi zaradi tekmovanj?" vizijo in cilj UCI-ja jasno poda Lappartient.
"Kolesarstvo ni samo cestno – a to je brez dvoma najbolj prestižno in odmevno –, vendar imamo kopico različnih disciplin, ki se dopolnjujejo. Mogoče so kakšni državi ali regiji bližje ulične discipline, drugje prevladujejo "off road" kolesarstvo. Očitno imate v Sloveniji nekaj, da ste postali tako dobri na cesti, zdaj morate to samo izkoristiti," je razpredal Francoz, ki od leta 2017 vodi Mednarodno kolesarsko zvezo in jo bo tudi v prihodnjih štirih letih, saj na prihajajočih volitvah nima protikandidata.
Slovenija z najboljšima kolesarjema sveta
"Najprej čestitke Sloveniji. Lansko leto ste sklenili s prvim in drugim kolesarjem sveta na UCI-lestvici, sočasno je bila Slovenija vodilna med reprezentancami. Trenutno vodi Belgija pred Slovenijo in Francijo," je ob MMC-jevem vprašanju Lappartient poudaril uspešnost slovenske moške cestnokolesarske reprezentance.
"Če pa primerjamo z velikostjo države in številom kolesarjev, vidimo, da ima Slovenija najboljša kolesarja na svetu. Dobro se spominjam, da je Slovenija pred tremi in štirimi leti zmagala v seštevku nacionalnega pokala do 23 let, tako da ne moremo reči, da je uspeh Slovenije zgolj posledica trenutno najboljših dveh. Imate nekaj izvrstnih kolesarjev," se je predsednik UCI-ja spomnil na pomemben mejnik slovenskega kolesarstva, ko je generacija mladih članov na krilih Tadeja Pogačarja leta 2018 osvojila prestižni pokal narodov.
Več ljudi na kolesu, več mladih, posledično novi tekmovalci
"Vem, da imate izvrstne športnike. Ne vem točno, zakaj v Trentu na cestni dirki elite moških ne startate z vsemi osmimi razpoložljivimi kolesarji, a verjetno je zveza presodila, da nimate dovolj kolesarjev za takšno raven dirke v tem trenutku. Vem, da bi morala Slovenija nastopiti v mešani štafeti, a zaradi zlomljene noge ene izmed dam ste morali odpovedati start, saj niste mogli najti ustrezne menjave," je Lappartient dokazal, da dobro in podrobno spremlja dogajanje na kopici kolesarskih tekmovanj, saj je sam izpostavil primer umika slovenske mešane štafete, ki v Trentu ni mogla nastopiti zaradi poškodbe Urše Pintar.
"Cilj držav, kot je Slovenija, je, da z zgledom najboljših poveča bazo kolesarjev. S priljubljenostjo športnikov, da privabi ljudi na kolo, zlasti mlade, s čimer se poveča število tekmovalcev. Zagotovo bo tako v prihodnje tudi s Slovenijo. Nekaj podobnega se dogaja tudi z Ekvadorjem po zaslugi Richarda Carapaza, čigar uspeh v Tokiu je tudi dokaz, da za zlate medalje številčno velike ekipe niso predpogoj," predsednik UCI-ja verjame, da bo Slovenija znala izkoristiti trenutno zlato tekmovalno obdobje.
Na obsežni novinarski konferenci se je predsednik UCI-ja dotaknil številnih vprašanj, nabor katerih je nabran spodaj.
O razvoju in vse večji odmevnosti evropskega prvenstva ...
EP je gostil več kot 800 športnikov iz 39 držav. Lepo je videti, da EP raste iz leta v leto. Evropsko prvenstvo je tudi nekakšen moj otrok, saj sem kot predsednik Evropske kolesarske zveze takrat pritiskal na UCI, da se celinskim prvenstvom dodajo dirke elite. Zdaj je to uresničeno, zanimanje se resnično povečuje, kolesarji si želijo zmagati in nositi ta prečudoviti dres.
O Trentinu, prizorišču zadnjega EP-ja ...
Trentino je regija, kjer je kolesarstvo prava strast. Pred dvema tednoma sem bil na SP-ju v gorskem kolesarstvu v Val di Solu. Kolesarstvo je več kot dobrodošlo tukaj, zaradi česar smo z veseljem tu. Trentino dviga letvico iz tekmovanja v tekmovanje. Še vreme je sodelovalo.
O novem evropskemu prvaku do 23 let Thibauju Nysu, sinu legendarnega ciklokrosista Svena Nysa, in vse večjemu pomenu te zimske discipline za cestno kolesarstvo ...
Vedno več imamo kolesarjev na cesti, ki izhajajo iz drugih disciplin kolesarstva. Zdaj je izpostavljen zlasti ciklokros. Thibau Nys (sin legendarnega ciklokrosista Svena Nysa) samo sledi sledem van Aerta, van der Poela, Alaphilippa, Pauline Ferrand-Prevot ...
Verjamemo, da je vedno več zanimanja za ciklokros tudi zaradi novega svetovnega pokala, ki ga organizira UCI. Predvsem pa, če si hiter na enourni zahtevni dirki zunaj ceste, si lahko hiter tudi na cesti. Ni težava prevoziti 200 km na cestnem kolesu, težava je, kako jih prepeljati čim hitreje. Ko pa si hiter za enourne dirke, lahko to podaljšuješ na več ur.
Vedno več ekip pogleduje proti ciklokrosu, ki se posledično krepi s talentom. Podobno se je že dogajalo občasno tudi z gorskim kolesarstvom. Zagotovo so kolesarske discipline zunaj ceste pomemben bazen za ekipe, hkrati pa dobra izkušnja in izziv za talentirane mlade kolesarje.
O štafetni dirki mešanih ekip v vožnji na čas z majhnim številom ekip, ki so redko v najboljših postavah ...
Verjamemo v to disciplino. Pred leti so ekipe svetovne serije uradno sporočile, da se želijo odpovedati nastopu na svetovnih prvenstvih v okviru ekipnega kronometra, ki je potekal po ključu "trade teams" – zaradi različnih vzrokov, stroškov, logističnih težav ob prvenstvih zunaj Evrope ... Vodstvo UCI-tekmovanj se je začelo spraševati, kako ukrepati. Spomnim se, da sem gledal zimske olimpijske igre v Pjongčangu in spremljal zelo zanimivo tekmo mešanih štafet v biatlonu. Porodila se je ideja, kako bi kaj takšnega lahko prenesli v kolesarstvo, kar smo prvič poskusili na SP-ju 2019 v Yorkshiru. V Belgiji bomo imeli 14 ali 15 ekip, kar je napredek v primerjavi z 10 pred dvema letoma. Spodbudno je, da je šla Italija na EP z najmočnejšo mogočo zasedbo, s katero gre nato tudi na SP.
Zdaj bomo začeli svetovno prvenstvo s posamičnimi kronometri, sredi tedna pa bo sledila mešana štafeta v vožnji na čas. Večina vrhunskih kronometristov bo tako že na prizorišču, najboljši tudi že z izidom, in bodo motivirani še za en nastop. Žal za Pariz 2024 še ni bilo mogoče vključiti te discipline, a verjamemo, da bo lahko del iger v Los Angelesu 2028, s čimer bo tudi mešana štafeta postala pomembna za reprezentance. Želimo skleniti z žensko predajo.
O prepovedi radijskih zvez na prvenstvih. Ali jo je mogoče doseči tudi v svetovni seriji in drugih tekmovanjih profesionalnih ekip ...
Nikoli nisem bil privrženec radijskih zvez ali merilcev moči (powermeter) med dirkami. Takoj ko sem postal predsednik Mednarodne kolesarske zveze, sem na reprezentančnih prvenstvih dosegel prepoved uporabe radijskih zvez na cestnih dirkah. Letos smo prepovedali uporabo proizvoda podjetja Supersapiens, katerega senzor meri raven energije.
Glede vprašanja same prepovedi radijskih zvez tudi v ekipnem kolesarstvu – profesionalne ekipe se vedno branijo, da je to zaradi varnosti. Če so res tako ključne za varnost, bi lahko imeli tako imenovani radio tour samo za kolesarje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje