V kratkem pojasnilu, ki ga je naslovil tudi na nekatere medije, je Aleš Berger zapisal: »Sporočam, da po skoraj štiridesetih letih članstva izstopam iz Društva slovenskih pisateljev. Članstvo naj preneha 19.09. 2022, na dan, ko je bil na dvorišču DSP odkrit kip Petru Božiču, ki po mojem trdnem prepričanju tam nima kaj iskati.«
Kot je Aleš Berger dejal za STA, se s potezo društva ne strinja, ne zaradi Božiča, čigar literaturo ceni, temveč ker meni, da gre za politično zlorabo spomina nanj.
Po Bergerjevih besedah ni sporno Božičevo literarno delo, saj je tudi sam kot urednik Kondorja v to prestižno zbirko uvrstil Božičev roman Jaz sem ubil Anito, nima pa Božič po njegovem mnenju nobenih zaslug za razvoj pisateljskega društva.
Obenem se mu tudi ne zdi pošteno, da se kip postavi samo enemu pisatelju. Meni, da gre pri postavitvi za ugrabitev spomina na Božiča s strani določene politične opcije.
Kot je še dodal Berger, je o postavitvi kipa zastavil več vprašanj predsedniku DSP Dušanu Mercu, na katera pa je dobil precej nasprotujočih si odgovorov.
Merc je za STA povedal, da je za Bergerjev izstop izvedel iz medijev, je pa tudi sam omenil korespondenco z njim, "a očitno z mojimi odgovori ni bil zadovoljen".
Kot je pojasnil Merc, je Božič društvu zapustil nekaj sredstev, iz katerih je nastala fundacija za pomoč revnim pisateljem. Iz njegove zapuščine naj bi se po besedah predsednika DSP krili tudi stroški za spomenik, ki je delo priznanega kiparja Mirsada Begića.
Na vprašanje, če je nastal zaplet ideološke narave, je Merc odvrnil, da ima DSP več kot 330 članov zelo različnih svetovnih nazorov, zato o njih niti ne razpravljajo.
Doprsni kip je Društvo slovenskih pisateljev postavilo na vrtu pred pisateljsko vilo na Tomšičevi ulici v Ljubljani 19. septembra, ob letošnji 90. obletnici Božičevega rojstva.
Pisatelj in dramatik Peter Božič (1932-2009) je bil eden glavnih predstavnikov drame absurda v sodobni slovenski književnosti. Med njegova najbolj znana dela sodijo poleg romana Jaz sem ubil Anito še romana Izven in Očeta Vincenca smrt ter drame Križišče, Obisk stare mame, Panika, Španska kraljica in Šumi. Prejel je Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in državno odlikovanje srebrni častni znak svobode.