Potres je hrvaško prestolnico stresel 22. marca 2020. Foto: EPA
Potres je hrvaško prestolnico stresel 22. marca 2020. Foto: EPA

Drugo obletnico potresa v Zagrebu je večina muzejev v samem središču mesta pričakala z zaprtimi vrati. Le redki so se do zdaj lotili obnovitvenih del, medtem ko druge upočasnjuje zapletena birokracija. In kot piše hrvaška tiskovna agencija Hina, je pred vsemi še dolga pot.

Številni muzeji v zgodovinsko dragocenih stavbah
Potres je razkril, kako nepripravljeni so bili muzeji v resnici na katastrofo takšnih razsežnosti. Po drugi strani pa je žal šele potres spodbudil tisto, kar bi bilo treba že zdavnaj narediti. Govora je seveda o obnovi dragocenih zgodovinskih zgradb, v katerih se nahajajo številni muzeji, kar je zdaj postalo nujna naložba za prihodnost.

Direktorji najbolj poškodovanih muzejev, ki so se v zadnjih dveh letih "po sili okoliščin" večinoma ukvarjali s konstrukcijami – tako gradbenimi kot finančnimi – so se v pogovoru za Hino strinjali, da ne morejo z gotovostjo povedati, kdaj bodo lahko znova sprejeli obiskovalce, saj marsikaj ni odvisno od njih.

Obvestilo, ki pričaka obiskovalce spletne strani Hrvaškega zgodovinskega muzeja. Foto: hismus.hr
Obvestilo, ki pričaka obiskovalce spletne strani Hrvaškega zgodovinskega muzeja. Foto: hismus.hr

Začetek poti do rešitve dolgoletnih prostorskih težav
Hrvaškemu zgodovinskemu muzeju je potres pravzaprav utrl pot do trajne rešitve dolgoletnih prostorskih težav, še posebej po zaustavljeni naložbi preureditve Tobačne tovarne Zagreb. Muzej tako ostaja v zdajšnjih prostorih, kot dodaten prostor za stalno razstavo pa mu bo namenjena tudi zgradba Hidrometeorološkega zavoda. Za obnovo prve zgradbe je zagotovljenih več kot 4,5 milijona evrov, za obnovo druge pa več kot 6,6 milijona evrov.

Po besedah direktorice tega muzeja Matee Brstilo Rešetar obnovitvena dela potekajo s tempom, ki ga narekujejo vsi deležniki: od javnih organov, od katerih morajo pridobiti soglasja za rekonstrukcijo, do izvajanja naročil storitev in del, predvsem javnih naročil.

Nerešena premoženjskopravna vprašanja
V nezavidljivem položaju se je znašel Hrvaški šolski muzej, saj se zaradi nerešenih premoženjskopravnih vprašanj še ni niti začela obnova stavbe Hrvaškega učiteljskega doma, v kateri deluje ta muzej. "Ker začetka del še ni na vidiku, se iz objekta nismo niti izselili. Iskanje primernega prostora in sama selitev muzejskega gradiva ni lahka, zagotovo pa to ne bo ovira za začetek obnove," je povedala direktorica Štefka Batinić.

Prenova Mimare se bo začela kmalu
Iz Solidarnostnega sklada EU-ja so zagotovljena sredstva za gradbeno prenovo Muzeja Mimara, ki hrani nekdaj zasebno zbirko zbiralca umetnin Anteja Topića Mimare (1898–1987). Glede na napovedi se bo prenova začela kmalu. Direktorica Lada Ratković Bukovčan pričakuje, da bi se Mimara s stalno razstavo lahko znova odprla konec leta 2023 ali najpozneje spomladi 2024.

Muzej Mimara je svoja vrata odprl leta 1987. Foto: Wikipedia
Muzej Mimara je svoja vrata odprl leta 1987. Foto: Wikipedia

Začetek obnove takoj po potresu
Nadalje je direktor Arheološkega muzeja v Zagrebu Sanjin Mihelić povedal, da obnova muzejske zgradbe poteka zelo dobro. Obnovitvenih del so se lotili fazno po etažah, temu primerno bodo določeni deli muzeja delno zagnani. Obnova objekta se je začela takoj po potresu, zaposleni in muzejsko gradivo tudi niso trajno zapustili stavbe. "Pisarniški prostori so utrpeli le manjšo škodo in so zelo hitro začeli znova delovati, gradivo, kot so eksponati iz stalne razstave, pa so preselili v muzejske depoje znotraj stavbe," je dodal.

Narediti korak ali dva nazaj
V Muzeju umetnosti in obrti so si za prvo fazo prenove zagotovili nekaj manj kot 9,24 milijona evrov. "Glede na to, da smo se bili zaradi kratkosti prvotno določenega roka primorani odločiti, da gremo v smeri nujne intervencije le v južnem traktu, da bi rešili del zagotovljenih sredstev, moramo po podaljšanju roka narediti korak ali dva nazaj, da se vrnemo v prvotno smer statične utrditve celotnega objekta," je povedal direktor muzeja Miroslav Gašparović.

Sorodna novica Hrvaška bo morala vračati evropski denar v povezavi z obnovo po potresu v Zagrebu

Kot največje ovire pri dosedanjem delu je navedel slabo zakonodajo, predvsem prvi zakon o obnovi, pravilnik o javnih naročilih je popolnoma neprilagojen takšnim situacijam in uprava, "ki se bolj ali manj obnaša, kot da se ni zgodilo nič (z redkimi izjemami) in da ima mestni urad za kulturo skoraj leto dni v. d. vodjo. Dejstvo, da je bilo prvo leto po potresu terminalno obdobje upravljanja mesta Milana Bandića, drugo obdobje prilagajanja nove mestne uprave pa ni pospešilo začetka obnove."

Muzej umetnosti in obrti Muzej je dobil 1000 kvadratnih metrov (od potrebnih 4000) za depoje, kamor so evakuirali približno 70.000 umetniških del. "Trenutno obstaja velika verjetnost, da bomo dobili potrebnih nekaj 1000 kvadratnih metrov, da bomo lahko evakuirali preostalih 50.000 muzejskih predmetov, knjižnico s 100.000 knjigami, arhive, dokumentacijo, opremo in vse, kar smo stoletje in pol hranili v tej stavbi," je še dodal Gašparović. Dela bi se lahko začela do poletja, vrnitev pa bo odvisna od finančnega stanja. Če bo vse potekalo po načrtih, bi se muzej po besedah direktorja lahko vrnil v svojo zgradbo kakšnih pet let po začetku obnove.

Obnova naravoslovnega muzeja v polnem teku
V Hrvaškem naravoslovnem muzeju so že ubrali konkretne prve korake obnovitve, za katero je zagotovljenih več kot 15,6 milijona evrov. Dela so se začela konec decembra lani in so zdaj v polnem teku, je o trenutno največjem infrastrukturnem projektu na področju kulture v Zagrebu povedala muzejska direktorica Tatjana Vlahović. Zaključek obnove je predviden za konec leta 2023, zato v muzeju nadaljujejo z znanstvenoraziskovalnimi in spletnimi projekti, strokovne službe pa so umeščene v na novo prenovljenih hrambnih prostorih v zagrebškem naselju Novi Petruševac.

Hrvaški naravoslovni muzej je eden največjih v državi. Foto: hpm.hr
Hrvaški naravoslovni muzej je eden največjih v državi. Foto: hpm.hr

Postopna sanacija objektov
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU) je z ministrstvom za kulturo podpisala pogodbe za osem stavb Akademije, zagotovljen je denar za izdelavo projektne dokumentacije za njihovo gradbeno prenovo, izvedbo del in preventivno zaščito muzejskega gradiva in umetnin. Za te objekte so v pripravi projekti celovite prenove, razliko v sredstvih od gradnje do popolne prenove pa je iz lastnih sredstev zagotovil HAZU.

Med zgradbe, ki spadajo pod HAZU, je tudi domovanje Narodnega muzeja moderne umetnosti. Direktor muzeja Branko Franceschi je dejal, da se z njimi niso posvetovali glede projektnih nalog za prenovo pod vodstvom HAZU-ja. "Naša zahteva HAZU-ju je postopna sanacija stavbe, ki bi omogočila nemoteno delovanje muzeja kot edinega delujočega v središču Zagreba, vendar HAZU zavrača to pobudo kot tudi vse druge konstruktivne predloge, ki bi obnovo izkoristili tudi za izboljšanje delovnih standardov. Nasprotno, predvideni so posegi, ki bi motili delovanje muzeja," je poudaril Franceschi.

Hrvaški Narodni muzej moderne umetnosti je umeščen v zgodovinsko palačo Vranyczany. Foto: Wikipedia
Hrvaški Narodni muzej moderne umetnosti je umeščen v zgodovinsko palačo Vranyczany. Foto: Wikipedia

Strokovnjaki so na nevarnost opozarjali že pred potresom
Muzejski dokumentacijski center je nedavno v hrvaški publikaciji Muzeologija spomnil, da so tri mesece pred potresom strokovnjaki na konferenci o varovanju zagrebške kulturne dediščine v kriznih razmerah opozorili, da je potres za Hrvaško nesprejemljiva nevarnost. Objekti, v katerih se nahajajo muzeji, namreč niso načrtno prenovljeni ali protipotresno utrjeni, popravila so bila zgolj kozmetične narave, zavest skupnosti o nevarnosti potresov po je premalo razvita.

Dodatna težava je najti primeren prostor za selitev, saj je od 23 muzejev, ki so v prenovi ali se ta še ni niti začela, jih je doslej take prostore dobilo le sedem. Raziskava je pokazala še, da 56 odstotkov, torej 15 muzejev, namerava škodo v celoti ali delno sanirati s sredstvi Solidarnostnega sklada EU-ja, med viri financiranja so tudi sredstva ustanoviteljev ter sredstva iz zavarovanj in donacij, še piše Hina.