Občinski prostorski načrt (OPN) je izolski občinski svet potrdil julija lani. Kot so tedaj navedli na izolski občini, gre za prvi celovit prostorski načrt, ki skladno z novo zakonodajo določa namensko rabo celotne občine in daje možnost njenemu nadaljnjemu prostorskemu razvoju. V civilni iniciativi Gibanje za Izolo so z izidom referenduma zadovoljni. Menijo, da so tako Izolani dobili novo priložnost za boljši OPN. Veljavni namreč predvideva pretirano pozidavo, med drugim tudi najboljših kmetijskih zemljišč, je dejala članica gibanja Novka Jenko. »Dve leti smo skušali občini pojasniti, naj neha slediti kapitalu in prisluhne potrebam ljudi, naj ne spreminja najbolj rodovitne zemlje v stavbna zemljišča in naj načrtuje lokacije za neprofitna stanovanja, saj Izola počasi postaja vikendaško naselje,« je povedala Jenkova. Kot je dodala, bodo od izolske občine zdaj zahtevali, naj končno z anketo povpraša občane, kaj si resnično želijo in kaj potrebujejo.
Nov krog dogovarjanj
V izolski občini sprejemajo odločitev volilcev. Izolski župan Danilo Markočič verjame, da jim bo uspelo z udeleženci referendumske kampanje uskladiti vsa odprta vprašanja. »Uskladili se bomo s civilnimi iniciativami, ki so sodelovale v referendumski kampanji, in za naslednji teden našli termin, ko bomo lahko spregovorili o tej temi,« je povedal Markočič.
Tako zakonodaja kot statut občine Izola nalagata, da po padcu OPN ne morejo spreminjati nobenih aktov, ki so povezani z OPN, razen tistih, katerih postopek se je že začel. Najhitrejši možni termin, po katerem lahko ponovno začnejo razpravo o OPN, je sicer 1. junij. »Verjamem, da bomo do takrat skupaj z vsemi udeleženci v referendumski kampanji uspešno uskladili vsa odprta vprašanja in prišli z novim dokumentom v javno razgrnitev,« je še dejal izolski župan. sta, cr