Štorska jeklarna Štore Steel je letos zasuta z naročili. »Prihodki bodo veliki, pričakujem rekordnih 200 milijonov evrov. Večje vprašanje je, kakšen bo končen rezultat, zaradi višjih stroškov in negotovosti, povezanih z vojno v Ukrajini. A večjih skrbi ni. Za sabo imamo 170-letno zgodovino in tudi v prihodnje bomo ostali sodobna, butična jeklarna. Imamo enega najnižjih ogljičnih odtisov na tono proizvedenega jekla,« je ob proslavi 170-letnice železarstva v Štorah povedal direktor Štore Steela Jani Jurkošek.
V Štorah Steel so lani ustvarili dobrih 148 milijonov evrov prihodkov in skoraj šest milijonov evrov čistega dobička. Lani so naredili 145 tisoč ton izdelkov in tak načrt imajo tudi letos. Letos bodo prihodki bistveno večji, a predvsem zaradi visokih cen surovin in energentov, zaradi česar so tudi jeklarji dvignili cene. Najprej bazne cene, ki vključujejo surovinsko klavzulo, z aprilom pa so temu dodali še energijski dodatek, ki je vezan na borzne cene energentov. A kot pravi Jani Jurkošek, je ta trenutno zelo nizek. Za mesec april je znašal 122 evrov na tono, za maj je bil 22 evrov na tono, zdaj pa je devet evrov.
Za zdaj kaže, da bodo ustvarili letos več kot pet milijonov evrov čistega dobička, a razmere so zaradi vojne v Ukrajini, inflacije in še česa, precej negotove.
Štorska jeklarna se je v svoji 170-letni zgodovini razvila v proizvajalca jekel po naročilu za znanega kupca. Jekla proizvajajo za osebna in tovorna vozila ter energetiko. Njihov največji trg je Nemčija.
Nizek ogljični odtis
Jani Jurkošek je pojasnil, da ima Štore Steel enega najnižjih ogljičnih odtisov v panogi, in ta znaša 250 kilogramov na tono proizvedenega železa, s čimer je od štirikrat do petkrat nižji od povprečja panoge. Jeklo namreč delajo iz jeklenega odpada.
»Na zelenem prehodu delamo že 20, 30 let. Bo pa to še velik izziv. Veliko se govori o novih tehnologijah, denimo vodiku, a zadovoljivih rešitev še ni. Smo pa na novosti pripravljeni, in ko bodo na voljo, bomo prvi v vrsti,« pove Jani Jurkošek.
Knjiga: Štore na poti kulture železa
Moč za prihodnost jim dajejo tudi pretekle izkušnje.
Ob proslavi visoke obletnice železarstva v Štorah je Karla Oder iz društva Slovenska pot železa predstavila knjigo Štore na poti kulture železa. V njej je več avtorjev orisalo živahno zgodovino podjetja, ki so ga usmerjale štiri industrijske revolucije in določal pravni red petih držav. Začelo se je v Avstro-Ogrski. Po južni železnici, ki povezuje Dunaj s Trstom, so prišli prva lastnika Friedrich Bruno Andrieu iz Trsta in Paul Putzer iz Bolzana, iz Avstrije pa prvi direktor Carl August Frey ter metalurg in izumitelj Friederich Lang. Prve stroje so kupili v Angliji.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je imela železarna več kot 3.600 zaposlenih, med njenimi izdelki so bili tudi znameniti traktorji, ki so jih delali v kooperaciji s Fiatom, s katerim so imeli podjetje v skupni lasti.
Potem je prišel razpad Jugoslavije in zaradi tega izguba trga. Nekdanji dolgoletni direktor Marjan Mačkošek se spominja: »Agonija preživetja se je vlekla skoraj deset let. Kljub prepričanju mnogih v Sloveniji, da ne potrebujemo treh železarn, sta na koncu prevladala razum odločevalcev in neomajna volja zaposlenih, da je mogoče kljub globalizaciji najti tržni prostor za svoje izdelke in vanje vgrajeno znanje.«
Družbena odgovornost: humanitarna društva, pihalni orkester
V Štore Steelu so že mnogo let močno vpeti tudi v delovanje predvsem lokalnega okolja in kraja Štore. Podpirajo športna in humanitarna društva iz lokalnega okolja oziroma tista, katerih člani so njihovi zaposleni. Posebej so ponosni na svoj pihalni orkester, ki ima v štorski jeklarni dolgo zgodovino. Pomagajo pa tudi v lokalni skupnosti, torej občini Štore pri njenih večjih naložbah, kot bo denimo športna dvorana.