Nedelja, 27. 2. 2022, 22.01
2 leti, 1 mesec
Železniška zgodovina na ogled v Osluševcih
"Stanica" – živi spomenik prleški železniški tradiciji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Nekateri še pomnimo, da so železniške vozovnice nekoč bile takšne.
Na železniškem postajališču Osluševci med Ptujem in Veliko Nedeljo ustavijo le lokalni potniški vlaki, a že če ga zgolj za trenutek ali dva uzrete iz tam hitro vozečega regionalnega ali InterCity vlaka, boste takoj spoznali, da je tam nekaj posebnega, za kar se je vredno ustaviti.
Ob sodobni platformi postajališča, ki je nastala med zadnjo veliko prenovo z elektrifikacijo proge Pragersko–Hodoš leta 2016, pogled pritegne stara, a lično obnovljena nekdanja postajališčna stavba z znakovjem izpred vsaj 40 let.
V času nekdanje skupne države so namreč do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja tudi slovenske postaje in postajališča označevali tako z latinico kot tudi s cirilico..
Ob sodobnem postajališču, ki je nastalo med zadnjo veliko prenovo z elektrifikacijo proge Pragersko–Hodoš leta 2016, pogled pritegne stara, a lično obnovljena nekdanja postajališčna stavba z znakovjem izpred vsaj 40 let.
Med novim, sodobnim postajališčem in zdajšnjo lokacijo prenovljenega starega postajališča pa ponosno stoji prav tako obnovljena in skrbno vzdrževana premikalna lokomotiva iz sedemdesetih let z oznako DHL 200A – zelena dama je po odsluženem delu v štorski železarni tu dobila svoj drugi dom.
Premikalna lokomotiva DHL 200A: delala je v železarni Štore, svoje častno mesto pa je dobila v Osluševcih.
Reševanje pred pozabo
Stanica, kot so ta ljubiteljsko-muzejski kompleks poimenovali njeni snovalci, je plod prizadevanja in veliko prostovoljnega dela nekaj deset aktivnih članov Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar.
Idejni oče vsega, kar ima Stanica danes za pokazati, je, se strinjajo v društvu, podpredsednik društva, avtor postavitev in razstav ter vodja muzeja na Stanici Janko Korpar.
"Celo svoje delovno aktivno življenje sem preživel na železnici, zato nisem prenesel, kako je postajališče Osluševci najedel zob časa," nam v prijetno prenovljeni notranjosti postajališčne stavbe, ki združuje tako elemente takratnega službenega mesta kot prijetnega prostora za druženje, pove Korpar.
Podpredsednik Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar Janko Korpar je ustvarjal prav vsak delček današnje podobe in zbirke "Stanice".
"Ko pa se je začela prenova proge med Pragerskim in Ormožem oziroma Hodošem, je naenkrat veliko predmetov železniške zgodovine in dediščine postalo odveč in jim je grozil propad ali odvoz na smetišče – to bi bila neprecenljiva izguba," nam še pojasni Korpar, ki obenem razkrije, da so bili prav njegovi stari starši nekoč lastniki zemlje, na kateri stoji Stanica.
"Česa takega ne delajo več"
V glavni stavbi Stanice se odpočijemo na klopeh iz masivnega lesa, ki so brezhibno vzdrževane, a vendarle oddajajo duh starih časov železnice, ko so na njih potniki, bilo jih je veliko več kot danes, čakali svoje vlake.
Nekdanjo opuščeno postajališčno stavbo so prenovili v duhu prve polovice 20. stoletja, zdaj predstavlja jedro muzejske zbirke "Stanice".
"Takšnih klopi danes ne delajo več, predrage bi bile," nostalgično pripomni Korpar. "Vsako izmed njih smo pobrusili in odstranili vse, kar so jim dolga desetletja uporabe in na koncu še zanemarjanje naredili, danes pa so videti najmanj tako lepe kot takrat, ko so jih naredili."
Tako je bila nekoč videti takrat sodobna komunikacijska oprema slovenskih železniških postaj.
Notranjost prometnega urada v nekdanjem potniškem vagonu
Tudi vagon, ki je zdaj postavljen na izvirni lokaciji starega postajališča ob nekdanjem nakladalnem tiru, je v roke Društva Prleški železničar prišel v zelo slabem stanju. Pravzaprav popolnoma razdejan, o čemer se lahko prepričamo na eni od fotografij, ki je del muzejske zbirke.
Še tako razdejanemu vagonu so s prostovoljnim delom vrnili prvotni zunanji sijaj in svežo notranjo podobo - fotografija iz arhiva muzeja "Stanice".
Danes pa je manjši del tega vagona urejen v izvirni podobi, v večjem delu pa je s predmeti večinoma s te proge, a deloma tudi z drugih slovenskih prog in bližnjih hrvaških, ustvarjena zvesta replika prometnega urada izpred pol stoletja,
V obnovljenem vagonu je večji del namenjen podobi nekdanjega prometnega urada.
Bilo je to obdobje, ko se je – za razliko od današnjih časov – na postajališču v Osluševcih trlo potnikov na poti v službo, šolo, sejem …
Ena izmed fotografij arhiva "Stanice", ki jo je podaril domačin iz svoje osebne zbirke, razkriva podobo postajališča Osluševci iz leta 1926.
Stanica ni samo hrvaška, temveč je tudi slovenska beseda
Kako je Stanica dobila ime? "Izbirali smo glede na takratno železniško dokumentacijo, ki je to ime pogosto omenjala," pojasni Korpar. "V časih nekdanje skupne države je bila železniška dokumentacija v več jezikih te države."
Zbrani predmeti v muzejski zbirki "Stanice" so večinoma s prleških in prekmurskih prog, a deloma tudi z drugih slovenskih in bližnjih hrvaških prog,
A je kljub temu, da železniška dokumentacija SFRJ in njenih prednic ni bila vedno v slovenščini, napačna predpostavka številnih, ki pomislijo, da je beseda "stanica" hrvatizem ali srbizem.
Celo računalniški slovenski črkovalnik jo podčrta kot domnevno nepravilno, a jo Slovar slovenskega knjižnega jezika dobro pozna kot žargonsko slovensko besedo za postajo ali postojanko.
V Društvu Prleški železničar niso pozabili niti na "prvo damo", ki je bila zaposlena na postajališču Osluševci.
Maketa ormoške postaje izpred petdesetih let
Na Stanici je med zbirko predmetov in fotografij tudi maketa železnice, narejena po natančnih tirnih skicah postaje Ormož iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, nam razloži predsednik Društva Prleški železničar Franc Zemljič, ki poleg svoje službe, ta je, kakopak, ravno tako blizu železniški infrastrukturi, skrbi za delovanje društva in njegov razvoj z enako vestnostjo, kot jo je Korpar namenil postavljanju Stanice.
Predsednik Društva za ohranitev dediščine Prleški železničar Franc Zemljič
Na maketi so upodobljene podrobnosti, ki pričajo o pomenu ormoške postaje kot stičišču treh prog (do Pragerskega, kamor so tiri prišli z Dunaja po Južni železnici, do Ljutomera, kjer so od proge za Hodoš loči neopravičeno zanemarjena proga do Gornje Radgone, in do Središča od Dravi, od koder ni več daleč do hrvaškega Čakovca na starejši progi do Budimpešte) in nekoč tudi kot nakladalni postaji za rudo iz hrvaškega rudnika na drugem bregu Drave.
Maketa v razmerju HO (1:87) postaje Ormož, kot je bila videti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Načrtov in idej jim ne zmanjka
Stanica je tudi živo mesto, saj ima v njej poleg Društva Prleški železničar svoj sedež tudi krajevno športno društvo, ki se ukvarja predvsem z odbojko, kar dokazuje bližnje igrišče.
Živo pa je tudi zato, ker vsebine v Stanici vseskozi dopolnjujejo, imajo pa tudi načrte in ideje za širitev, vseskozi pa so na preži za reševanje starih železniških predmetov in spominov, ki bi jim grozil klavrn konec.
V "Stanici" so vseskozi na preži za reševanje starih železniških predmetov in spominov, ki bi jim sicer grozil klavrn konec.
"Nekdo od nas je vedno blizu"
Stanico si je zdaj mogoče ogledati po predhodni najavi. "Nekdo od nas je vedno blizu," pove Korpar, ki na Stanici preživi velik del številnih svojih upokojenskih dni. "Pridejo posamezniki, a tudi družine, šole, domovi upokojencev, letno skoraj tri tisoč obiskovalcev, za nas je to lepa številka."
Seveda bi jih z veseljem sprejeli še več, zlasti če se do njih pripeljejo z vlakom.
V "Kolodvoru" na "Stanici" hranijo večji del fotografskega gradiva muzeja in velik del ostalih predmetov muzejske zbirke.
Imajo pa tudi načrte, kako ogled Stanice povezati z ogledi svoje regije, ki ima marsikaj za pokazati – in ponuditi, tudi za brbončice. Prlekija je zaradi svojega večinoma ravninskega terena pravi raj tudi za tiste kolesarje, ki niso pripravljeni na večje napore.
Svoj prostor v "Kolodvoru" so našle tudi umetniške slike, ki prav tako razkrivajo nekdanjo podobo železnic v našem širšem prostoru.
Na Stanici so zbrali in obnovili tudi več koles, ki bodo, če se jim načrti uresničijo, že letos na voljo tudi obiskovalcem, ki bodo tako ogled Stanice lahko zaokrožili v celovit celodnevni izlet.
V zeleni barvi vidimo prometniški blok, ki so ga na pomembni cepni postaji Ormož uporabljali celo še
v prejšnjem desetletju.
Preberite še:
