Nekdanja sovjetska Belorusija je sicer že imela smrtno kazen za teroristična dejanja, ki bi imela za posledico izgubo življenj, za brutalne umore, smrtna kazen je grozila tudi tistim, ki bi zagrešili več umorov.
Zdaj pa je beloruski parlament podprl razširitev smrtne kazni. Odločitev je padla po tem, ko so aktivisti poskušali sabotirati dele železniškega omrežja, da bi Rusiji otežili napotitev sil v Ukrajino.
Rusija je namreč svojo zaveznico Belorusijo uporabila kot izhodišče za invazijo na Ukrajino. Uradni Minsk sicer zanika vpletenost v konflikt, vendar priznava, da je bilo uporabljeno tudi njegovo ozemlje.
Zakon je sicer zadnji v vrsti Lukašenkovih poskusov, da povsem onemogoči opozicijo in zadrži oblast, potem ko je razglasil zmago na zelo spornih predsedniških volitvah leta 2020. Te je vrsta neodvisnih virov razglasila za nesvobodne in nepoštene. Nekateri aktivisti celo verjamejo, da je na spornih volitvah pravzaprav zmagala Svetlana Tihanovska, ki belorusko opozicijo zdaj vodi iz izgnanstva v Litvi. Marca lani so beloruski tožilci Tihanovsko obtožili "pripravljanja terorističnih dejanj kot del organizirane skupine".
Belorusko sodišče v mestu Grodno pa je začelo obravnavo za zaprtimi vrati v primeru 12 aktivistov, obtoženih "pripravljanja terorističnih dejanj", je sporočila beloruska skupina za pravice Vyasna. Med njimi je znani Nikolaj Avtuhovič, ki je že odsedel več kot sedem let zapora. 59-letnik se sooča z vrsto obtožb, vključno z izdajo.
Aktivisti so sicer obtoženi, da so oktobra 2020 zažgali hišo in avto policista, novembra 2020 pa še avto drugega policista, in sicer po protestih, ki so izbruhnili zaradi sporne ponovne izvolitve Lukašenka.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.