Na začetku se sladkorna bolezen zdravi s spreminjanjem življenjskega sloga, prehranjevalnih navad, pozneje z zdravili in na koncu z inzulinom. Foto: Pixabay
Na začetku se sladkorna bolezen zdravi s spreminjanjem življenjskega sloga, prehranjevalnih navad, pozneje z zdravili in na koncu z inzulinom. Foto: Pixabay

Epidemija covida-19 je ljudi s sladkorno boleznijo zelo zaznamovala. Veliko jih je bilo tako med tistimi, ki so morali zaradi covidne bolezni v bolnišnico in so imeli hujši potek bolezni, kot tudi med tistimi, ki so zaradi covida-19 umrli, so ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Otežena je bila tudi dostopnost do zdravstvenih storitev, tako na primarni kot sekundarni ravni, še pravijo in dodajajo, da je covidna kriza vplivala tudi na življenjske navade in prispevala k slabšim kazalnikom dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni. Kot skrb vzbujajoče pa na NIJZ-ju navajajo tudi dejstvo, da je bilo število opravljenih preventivnih pregledov odraslih v družinski medicini v letu 2020 za polovico manjše (39.799 pregledov) kot v letu prej, ko jih je bilo dobrih 78.000. Sladkorno bolezen namreč najpogosteje odkrijejo na preventivnih pregledih.

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 % vseh bolnikov.

Previsok krvni sladkor je pri tipu 2 posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra.

Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje: začne se s spodbujanjem k zdravemu življenjskemu slogu, nadaljuje z zdravljenjem s peroralnimi zdravili, zadnja stopnja pa je zdravljenje z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje (npr. inzulin).

vir: NIJZ

Bolnikov s sladkorno boleznijo je sicer vse več tako v Sloveniji kot v svetu, še posebej s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Mednarodna zveza za diabetes in Svetovna zdravstvena organizacija sta tako ob letošnjem svetovnem dnevu izbrali slogan, ki poziva k dostopnosti do zdravil in do zdravstvene oskrbe.

Slovenija nad evropskim povprečjem po številu bolnikov s sladkorno boleznijo

V naši državi je bilo lani po ocenah 173.846 ljudi s sladkorno boleznijo. To je približno 2700 več kot leto prej. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo lani 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010, so navedli na NIJZ-ju. Slovenija je v primerjavi z evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS iz leta 2019, sicer nad evropskim povprečjem po pogostosti tistih, ki so poročali, da imajo sladkorno bolezen. Medtem ko je bilo evropsko povprečje 7,4 takšne osebe na 100 prebivalcev, jih je bilo v Sloveniji 7,8. Največ jih je bilo na Hrvaškem, in sicer 12,1 osebe, najmanj pa na Irskem, in sicer 3,5.

Med sladkornimi bolniki z zdravili je bilo lani 63.706 oz. 53,9 odstotka moških in 54.509 oz. 46,1 odstotka žensk. Še zlasti je vse več prejemnikov zdravil nad 65. letom starosti. Na novo je lani začelo prejemati zdravila 9499 oseb. Med njimi je bilo več moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo lani 3426 porodnic, kar je 290 ali 9,2 odstotka več kot leto prej in 1518 oz. 79,6 odstotka več kot v letu 2013. Na novo je lani zbolelo 81 otrok oziroma mladostnikov, kar je osem več kot leta 2019.

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Foto: BoBo
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Foto: BoBo

Sladkorni bolnik na svojo bolezen pomisli na vsakih 20 minut

Na NIJZ-ju ob tem opominjajo, da oseba s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan ‒ in to vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Bolna oseba tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob.

Vedno večje breme sladkorne bolezni tudi za zdravstveno blagajno

Breme sladkorne bolezni se vsako leto povečuje. Izdatek zdravstvene blagajne za zdravila za njeno zdravljenje je lani znašal 39 milijonov evrov, kar je slabe tri milijone več kot leto prej. Za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni pa je šlo 21,88 milijona evrov ali dober milijon več kot leto prej.

Dobro razvita mreža lekarn, ki omogoča oskrbo bolnikov v njihovem domačem kraju, in neprekinjena dostopnost sta ključna za to, da imajo sladkorni bolniki ustrezno podporo pri učinkovitem vodenju bolezni, so poudarili v Lekarniški zbornici Slovenije. Sicer pa je za bolnike po njihovih besedah zelo pomembno, da nehajo kaditi, da omejijo uživanje alkohola in spremenijo prehranjevalne navade.

Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.