Foto: BoBo
Foto: BoBo

Dopolnitveni delegirani akt za taksonomijo trajnostnega financiranja ureja merila za financiranje jedrske energije in zemeljskega plina pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Komisija je svoj predlog objavila ta teden, Slovenija pa bo uradno stališče sprejela v roku, ki ga določa uredba o taksonomiji trajnostnega financiranja, so za konec tedna pojasnili na finančnem ministrstvu.

V skladu z uredbo ima namreč Svet EU-ja v štirih mesecih možnost sprejeti odločitev, da nasprotuje aktu, za kar je potrebna okrepljena kvalificirana večina držav članic. Ta rok začne teči po datumu, ko Evropska komisija uradno posreduje akt svetu. Enako velja za Evropski parlament, ki ima prav tako možnost, da v štirih mesecih sprejme odločitev, da nasprotuje delegiranemu aktu, so pojasnili na ministrstvu.

"Slovenija podpira vključitev jedrske energije v dopolnitveni delegirani akt kot skladne s taksonomijo trajnostnega financiranja. Predstavlja del zelenih virov energije, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in k doseganju cilja podnebne nevtralnosti," so zapisali.

Za Slovenijo je tako pri aktu najpomembnejši vidik jedrske energije. Slovenija namreč meni, da bo jedrska energija potrebna za ohranjanje nizkoogljične proizvodnje energije na daljši rok, so navedli. Pri delegiranih aktih na podlagi uredbe o taksonomiji Slovenija zagovarja dosledno spoštovanje načela tehnološke nevtralnosti, so dodali.

Tri vrste naložb v jedrske objekte

Dopolnitveni delegirani akt sicer vključuje tri vrste naložb v jedrske objekte. Za Slovenijo je pomembna proizvodnja električne energije v obstoječih jedrskih elektrarnah, ki se jim podaljšuje življenjska doba; v to skupino spadajo varnostne nadgradnje in podaljšanje življenjske dobe prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško do leta 2043. Prav tako so pomembne naložbe v gradnjo in varno obratovanje novih jedrskih elektrarn, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah, kamor spada drugi blok jedrske elektrarne.

Medtem naložbe v projekte v napredne jedrske tehnologije z minimalno količino odpadkov iz jedrskega goriva za zdaj v Sloveniji niso predvidene.

Generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) Viktor Vračar pa kot pozitivno ocenjuje uvrstitev plinske in jedrske tehnologije v taksonomijo. V procesu opuščanja premoga bo za ohranjanje zanesljivosti oskrbe treba zagotoviti ustrezno prilagodljivost iz nizkoogljičnih virov kot protiutež povečanemu obsegu nestanovitne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, je poudaril v pogovoru, ki ga je HSE objavil na spletni strani.

Tehnologije, ki bodo omogočile zeleni prehod, so po Vračarjevi oceni sicer veriga hidroelektrarn na srednji Savi, sončne, vetrne elektrarne ter pilotni projekti v geotermalno in vodikove tehnologije, morda tudi v uplinjanje za pridobivanje sinteznih plinov. Meni tudi, da je tudi plinska tehnologija v obliki neposredne uporabe v plinsko-parnih kogeneracijah ali s pirolizo zemeljskega plina tista, ki lahko Sloveniji pomaga doseči ambiciozne evropske in nacionalne podnebne cilje ter deloma nadomesti električno energijo iz premoga.