Vrtci so bili v času epidemije pozabljeni
Skoraj 90.000 otrok v Sloveniji je bilo vpisanih v vrtce, ko se je začela epidemija. Raziskava Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom Pedagoškega inštituta je pokazala, da so bili vrtci in predšolska vzgoja v obdobju epidemije in zaprtja države zapostavljeni, posledice so bile opazne tudi pri otrocih. Stroka je enotna, da se vrtci ne smejo več zapirati.
»Priporočila je pisal nekdo, ki o vrtcu nima pojma,« je eden od zapisov, ki so jih v raziskavi zbrali na Pedagoškem inštitutu. Pridobili so odgovore iz 110 vrtcev, kar predstavlja 35 odstotkov vseh javnih vrtcev v Sloveniji, poročila je posredovalo 155 vodstvenih delavcev, 580 vzgojiteljic in 2816 staršev.
Kot je povedala vodja Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom Jerneja Jager, je splošna ugotovitev raziskave, da so se vrtci čutili zelo zapostavljene in pozabljene: »Iz njihovih odprtih odgovorov je bilo zaznati, da so čutili, kot da vrtci ne spadajo v sistem vzgoje in izobraževanja, ker so, kot so zapisali, pogrešali dvosmerno komunikacijo z odločevalci, pripravljavci ukrepov in priporočil. Strokovnjaki predšolske vzgoje niso bili vključeni v zadostni meri v odločitve, ki so se sprejemale. Pogrešali so podporo vodilnih institucij, velikokrat so zelo dolgo časa čakali na odgovore ali jih sploh niso dobili.«
Zdravstvo pred pedagogiko
Neustrezen je bil že izraz »nujno varstvo«, saj vrtec še zdaleč ni le varstvo in vrtci so zagotavljali celoten vzgojno-izobraževalni proces. Kot ugotavljajo na Pedagoškem inštitutu, smo na podlagi raziskave lahko zaskrbljeni zaradi »opažene izrazite prevlade medicinsko-higienske paradigme nad vzgojno-izobraževalno«. Priporočila so močno povečala obseg dela vodstvenim delavcem in administrativnemu kadru, strokovnim delavcem pa zmanjšala čas za neposredno delo z otroki. Kot je zapisala strokovna delavka v odgovoru v raziskavi, so otroci deležni »manj sodelovalnega učenja, a več čiščenja«. Otroci so pogrešali manj strukturirane igrače, plišaste igrače, dojenčke … Vse to je bilo namreč umaknjeno.
Ravnatelji so opozarjali na organizacijski problem mehurčkov, saj je manjkalo kadra, strokovni delavci pa so mehurčke označili za dobre v toliko, da so se lahko posvetili posameznim otrokom. Kljub temu pa mehurčkov ne razumejo kot pozitivnega ukrepa za socialni razvoj otrok. Problem so bile tudi maske: »Imeli smo uvajanje 11-mesečne deklice, mi pa z masko. Kako naj se otrok poveže, adaptira, če ne vidi človeka v obraz?«
In otroci?
Tako starši kot strokovni delavci so ugotavljali, da je epidemija pustila posledice tudi na otrocih. Četrtina staršev in skoraj polovica strokovnih delavcev je odgovorila, da imajo več težav z upoštevanjem pravil. Tako starši kot strokovni delavci so menili, da imajo več težav z vztrajnostjo, samostojnostjo, pri koncentraciji, reševanju konfliktov, razumevanju navodil in fini motoriki.
Največ težav so imeli zagotovo otroci iz ranljivih skupin, ti bi morali biti v vsakem primeru upravičeni do nujnega varstva, kot je zapisala ena od strokovnih delavk: »Starši dečka so bili decembra že tako obupani, da so klicali in se dogovorili, da je otrok prišel v vrtec kljub 'nujnemu' varstvu.« Vsem to ni bilo omogočeno, saj so si vrtci in lokalne skupnosti nujno varstvo zelo različno razlagali.
V okviru raziskave so oblikovali tudi priporočila za sistemske rešitve na področju predšolske vzgoje v podobnih situacijah. Jagrova je dejala, da so ministrstvu za izobraževanje, ki je raziskavo naročilo in podprlo, ugotovitve že predstavili: »Ministrica je dejala, da bo ministrstvo naše izsledke in priporočila upoštevalo.« Ob morebitnem zaprtju družbe pa je Jagrova jasna: »Predšolske vzgoje absolutno nikakor ne gre izvajati na daljavo. Predvsem zaradi osebnega stika in kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa. Predlagamo, da se predšolska vzgoja ne zapira.«
