Štartno-ciljna ravnina dirkališča v Austinu z vzponom proti uvodnem zavoju kroga. Foto: EPA
Štartno-ciljna ravnina dirkališča v Austinu z vzponom proti uvodnem zavoju kroga. Foto: EPA
Proga na dirkališču Circuit of the Americas. Foto: Reuters
Proga na dirkališču Circuit of the Americas. Foto: Reuters

Čeprav sta v Združenih državah Amerike veliko popularnejša motošportna razreda NASCAR in IndyCar, ima formula ena čez lužo vseeno dolgo in bogato tradicijo. Dirke Indianapolis500 so v petdesetih letih prejšnjega stoletja štele za svetovno prvenstvo v kraljici motošporta, leta 1959 so organizirali tudi prvo dirko za VN ZDA.

Dirko za VN ZDA je do danes gostilo šest različnih dirkališč, najdlje Watkins Glen v zvezni državi New York, in sicer med letoma 1961 in 1980. Pred tem so dirkači odpeljali dve dirki v Sebringu in Riversidu, sledila je še triletna postaja v Phoenixu, nato pa osemletno gostovanje v Indianapolisu, kjer pa takšnega zanimanja kot v preteklosti za formulo ena ni bilo več.

Ecclestonovi zamera in zaobljuba
Izvršni direktor dirkališča Tony George je leta 2009 dejal, da dirke formule ena ne mislijo organizirati, saj se jim finančna računica ne izide. Tedanji vodja formule ena Bernie Ecclestone je Georgeevo izjavo vzel osebno, zaobljubil se je, da se elitni razred motošporta nikoli več ne bo vrnil v kultni Indianapolis. A ideja o dirki na ameriških tleh nikoli ni zares zamrla, v britanskem mogotcu je nenehno tlela, formulo ena je želel vrniti v zvezno državo New York, na koncu je dirko dobil Teksas, potem ko so 25. maja 2010 potrdili vest, da se formula ena vrača v Austin na novo dirkališče Circuit of the Americas.

10 dirkališč gostilo različne ameriške dirke
To najboljše dirkače na svetu gosti vse od leta 2012 (lanska dirka je odpadla zaradi pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2). So pa Združene države Amerike ob VN ZDA organizirale še nekaj drugih dirk formule ena. Med letoma 1976 in 1983 je Long Beach v Kaliforniji gostil dirko za VN Zahodnih ZDA, v letih 1981 in 1982 so v Las Vegasu organizirali VN Cezarjeve Palače, med letoma 1982 in 1988 so dirkalniki hrumeli tudi po ulicah Detroita (VN Detroita), leta 1984 še v Dallasu (VN Dallasa). V naslednji sezoni bodo ZDA znova gostile dve dirki, ob oktobrski preizkušnji v Austinu še krstno dirko za VN Miamija, ki je na provizoričnem koledarju uvrščena v nedeljo, 8. maja 2022. Do danes je skupaj 10 prizorišč gostilo dirko formule ena v ZDA. Miami bo enajsto.

MestoVelika nagradaObdobjeŠtevilo dirk
Austin, TXVN ZDA2012‒8
Indianapolis, INVN ZDA2000‒20078
Phoenix, ARVN ZDA1989‒19913
Detroit, MIVN Detroita1982‒19887
Dallas, TXVN Dallasa19841
Long Beach, CAVN Zahodnih ZDA1976‒19838
Las Vegas, NVVN Cezarjeve palače1981‒19822
Watkins Glen, NYVN ZDA1961‒198020
Moreno Valley, CAVN ZDA19601
Sebring, FLVN ZDA19591
Avstralski dirkač Jack Brabham je na krstni dirki formule ena za VN ZDA v Sebringu 400 metrov pred ciljem ostal brez goriva. Takole je potiskal svojega cooperja proti ciljni črti. Dirko je končal na 4. mestu, kar je bilo dovolj, da je osvojil naslov svetovnega prvaka. Foto: AP
Avstralski dirkač Jack Brabham je na krstni dirki formule ena za VN ZDA v Sebringu 400 metrov pred ciljem ostal brez goriva. Takole je potiskal svojega cooperja proti ciljni črti. Dirko je končal na 4. mestu, kar je bilo dovolj, da je osvojil naslov svetovnega prvaka. Foto: AP
Legenda britanskega motošporta sir Stirling Moss je v formuli ena med letoma 1951 in 1961 dobil 16 dirk, a tako želenega naslova svetovnega prvaka nikoli ni osvojil, po večini zaradi velike smole na sklepnih dirkah sezon. Štirikrat je sezono končal na drugem, štirikrat na tretjem mestu. Foto: AP
Legenda britanskega motošporta sir Stirling Moss je v formuli ena med letoma 1951 in 1961 dobil 16 dirk, a tako želenega naslova svetovnega prvaka nikoli ni osvojil, po večini zaradi velike smole na sklepnih dirkah sezon. Štirikrat je sezono končal na drugem, štirikrat na tretjem mestu. Foto: AP

Leta 1959 prvenca za McLarna in Brabhama
Krstno dirko formule ena za VN ZDA so priredili 12. decembra 1959 na dirkališču Sebring na Floridi. Šlo je za zadnjo, deveto dirko sezone, na kateri so se za naslov svetovnega prvaka udarili moštvena kolega Jack Brabham in Stirling Moss (oba Cooper-Climax) ter Tony Brooks v ferrariju. Krajšo je potegnil Moss, ki je zaradi okvare menjalnika v 5. od 42 krogov še peto leto zapored ostal brez tako želenega naslova. Tega si je s 4. mestom zagotovil Brabham, ki je naslov prvaka pozneje osvojil še v letih 1960 in 1966. Brooks je prvenstvo sklenil na drugem mestu, Moss je končal kot tretji. Dirko je sicer dobil Novozelandec Bruce McLaren (Cooper-Climax), ki je na ciljni črti za šest desetink sekunde ugnal Maurica Trintignanta (Cooper-Climax). Brooks je na tretjem mestu zaostal že za tri minute. Za McLarna je bila to prva zmaga med elito. Brabhamu, ki je bil sicer v zaključku dirke v najboljšem položaju, je 400 m pred ciljem zmanjkalo goriva. Kljub vsemu se ni predal, svoj dirkalnik je porinil čez ciljno črto, za zmagovalcem je zaostal štiri minute in 57 sekund.

Hill mojster Watkins Glena
Na dirkah v Watkins Glenu je v polnem sijaju zablestel Britanec Graham Hill, ki je bil na dirkališču nepremagljiv med letoma 1963 in 1965. Oče bodočega svetovnega prvaka Damona Hilla si je v kvalifikacijah priboril najboljši štartni položaj, na nedeljski deževni dirki pa je imel nekaj dela le v uvodnih krogih, ko ga je z lotusom izzval večni tekmec Jim Clark. Ta je zaradi okvare pogonskega sklopa odstopil v 11. krogu, odtlej je bil Hill razred zase. Američan Dan Gurney in Brabham (oba Brabham) sta bila edina, ki sta mu zares lahko sledila, a oba sta morala priznati nemoč. V 105. od 110 krogov je Hill za nameček postavil še najboljši čas, s čimer je le še zaokrožil skoraj perfektni konec tedna v New Yorku. Takoimenovani 'grand chelem' ('pole', vodstvo ob koncu vsakega kroga dirke, nedeljska zmaga in najhitrejši krog) mu je preprečil le Clark, ki je na dirki na čelo kolone zapeljal med 2. in 4. krogom. Za Hilla je bila to jubilejna 10. zmaga v karieri.

Sezono formule ena so leta 1990 odprli z dirko za VN ZDA v Phoenixu. Šlo je za 25. VN ZDA v zgodovini svetovnega prvenstva. Zmagal je Ayrton Senna (McLaren), ki se je moral na ulicah arizonskega mesta precej potruditi, da je ugnal nadebudnega Francoza Jeana Alesija (Tyrrell). Ta se je odlično zoperstavil uglednejšemu tekmecu, a se je moral na koncu zadovoljiti z drugim mestom, kar je bila njegova prva uvrstitev na oder za zmagovalce. Tretje mesto je osvojil Belgijec Thierry Boutsen z williamsom. Po dirki je Senna o zvezdi uvodne dirke sezone Alesiju dejal:
Sezono formule ena so leta 1990 odprli z dirko za VN ZDA v Phoenixu. Šlo je za 25. VN ZDA v zgodovini svetovnega prvenstva. Zmagal je Ayrton Senna (McLaren), ki se je moral na ulicah arizonskega mesta precej potruditi, da je ugnal nadebudnega Francoza Jeana Alesija (Tyrrell). Ta se je odlično zoperstavil uglednejšemu tekmecu, a se je moral na koncu zadovoljiti z drugim mestom, kar je bila njegova prva uvrstitev na oder za zmagovalce. Tretje mesto je osvojil Belgijec Thierry Boutsen z williamsom. Po dirki je Senna o zvezdi uvodne dirke sezone Alesiju dejal: "Jean ima temperament Gillesa Villeneuva. Dvoboj z njim je bil zelo vznemerljiv. Dirka zelo dobro, čisto, je zelo natančen. Takšni dvoboji so mi všeč." Foto: AP

Alesi vrgel rokavico Senni
Sezono 1990 so odprli z dirko za VN ZDA na ulicah Phoenixa. Najbolje jo je na presenečenje vseh začel francoski novinec Jean Alesi v tyrrellu, ki je s četrtega štartnega položaja prevzel vodstvo. Brazilec Ayrton Senna je najprej ugnal Italijana Andreo de Cesarisa, nato je prehitel še moštvenega kolega Gerharda Bergerja, ki se je po lastni napaki zavrtel na cestišču, in začel lov na mladega Alesija. Ta se je slovitemu Senni odlično zoperstavil, ga tudi presenetil in ga nekaj krogov še uspel zadržati za seboj, a tyrrell proti dominantnem mclarnu ni imel pravih možnosti. Senna je švignil mimo v 35. krogu in vodstvo zadržal do konca preizkušnje za 21. zmago v karieri. Pred podelitvijo na odru za zmagovalce je pristopil do Alesija in ga vprašal, zakaj se je na stezi boril tako brezkompromisno, tega od mladeniča vsekakor ni pričakoval. Alesijev odgovor ga je povsem presenetil. "Ker sem bil danes Senna in tako pač dirkam," mu je odgovoril 26-letnik, si odpel dirkaški kombinezon, pod katerim je nosil majico z napisom 'Senna'.

Mika Häkkinen, junak dirke za VN ZDA v Indianapolisu leta 2001. To je bila za Finca jubilejna 20. zmaga in zadnja zmaga v karieri. Foto: AP
Mika Häkkinen, junak dirke za VN ZDA v Indianapolisu leta 2001. To je bila za Finca jubilejna 20. zmaga in zadnja zmaga v karieri. Foto: AP

Häkkinen zadnjič na najvišji stopnički
Med letoma 2000 in 2007 je dirko za VN ZDA gostil Indianapolis. Prvo preizkušnjo na kultnem dirkališču je dobil Michael Schumacher, zanimiva pa je bila predvsem dirka leto dni pozneje, ko je na najvišjo stopničko stopil Mika Häkkinen. Šlo je za čustveno nabit dirkaški konec tedna, prvi po terorističnih napadih na dvojčka v New York Cityju. Kazalo je, da bo dirka pripadla Ferrariju. Schumacher in Rubens Barrichello sta bila izjemno hitra, Brazilec je hitro pometel s tekmeci, a dirkal je tudi z manjšo količino goriva, tako da je moral svoj postanek opraviti nekoliko prej. Ko je zavil v bokse, sta se za vodstvo udarila Schumacher in Juan Pablo Montoya (Williams). Kolumbijec je zaradi težav s hidravliko odstopil v 38. krogu. V senci vsega dogajanja je Häkkinen našel hitrost in v 50. krogu tudi povedel. Barrichello je po drugem postanku s svežim kompletom gum hitro stopil zaostanek za Fincem, že je načrtoval napad na zmago, a mu je nato dva kroga pred koncem eksplodiral Ferrarijev pogonski sklop. Häkkinen se je odpeljal svoji jubilejni 20. in zadnji zmagi naproti. Drugi je bil Schumacher, tretji David Coulthard (McLaren). Recept za zmago? "Zanesljivost in dobra strategija. Dobro ekipno delo. Dober dirkalnik. Izjemen dirkač (smeh)," je v svojem slogu dejal 'leteči Finec' iz Vantee.

Ameriški ljubitelji formule ena so bili nad dirko v Indianapolisu leta 2005 skrajno nezadovoljni. Namesto spektakla so gledali neenakomeren boj ferrarijev z nekonkurenčnima jordanoma in minardijema. Nastopilo je le šest dirkačev, zmago pa je pobral Michael Schumacher. Foto: EPA
Ameriški ljubitelji formule ena so bili nad dirko v Indianapolisu leta 2005 skrajno nezadovoljni. Namesto spektakla so gledali neenakomeren boj ferrarijev z nekonkurenčnima jordanoma in minardijema. Nastopilo je le šest dirkačev, zmago pa je pobral Michael Schumacher. Foto: EPA
Takole sta v ogrevalnem krogu proti štartnim mestom zapeljala ferrarija (v ozadju sta se jima pridružila še jordana in minardija), 14 dirkačev na Michelinovih gumah pa je zavilo v garaže. Slaba reklama za kraljico motošporta čez lužo. Foto: EPA
Takole sta v ogrevalnem krogu proti štartnim mestom zapeljala ferrarija (v ozadju sta se jima pridružila še jordana in minardija), 14 dirkačev na Michelinovih gumah pa je zavilo v garaže. Slaba reklama za kraljico motošporta čez lužo. Foto: EPA

Burleska leta 2005
Štiri leta pozneje je bil dirkaški svet na istem prizorišču priča eni najbolj zloglasnih dirk v zgodovini formule ena. Dirki, na kateri je ob številnem protestu nastopilo le šest dirkačev! Vzrok za številčni protest sta bili grdi nesreči Ricarda Zonte in Ralfa Schumacherja na prostih treningih, ki sta izgubila nadzor nad svojima dirkalnikoma po eksplodiranih Michelinovih gumah. Te niso bile kos ostrim robnikom Indianapolisa. Dirkači, ki so dirkali z Michelinovimi gumami, so izrazili zaskrbljenost nad varnostjo. Pozno v noč je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) skušala najti kompromis med Michelinom in Bridgestonom, na koncu so vsi predlogi padli v vodo. Na štart so sicer odpeljali vsi dirkači, a po ogrevalnem krogu je vseh 14, ki so dirkali z Michelinovimi gumami, zapeljalo v garaže. To je pomenilo, da so se na dirki pomerili le dirkači na Bridgestonovih gumah: oba ferrarija (Schumacher, Barrichello), jordana (Tiago Monteiro in Narain Karthikeyan) in minardija (Christijan Albers in Patrick Friesacher). Zmagal je Schumacher pred Barrichellom in Monteirom. Slednji je za Ferrarijevim dvojcem zaostal za krog. To je bila za Schumacherja in Ferrari prva zmaga v sezoni.

Dirko za VN ZDA je leta 2018 dobil Kimi Räikkönen s ferrarijem. To je bila njegova prva zmaga v kraljici motošporta po dirki za VN Avstralije 2013. Drugače povedane, njegovo prvo slavje po 113 dirkaških koncih tedna oziroma 2044 dneh. Po številu zmag je postal najuspešnejši finski dirkač v zgodovini tega športa. Foto: EPA
Dirko za VN ZDA je leta 2018 dobil Kimi Räikkönen s ferrarijem. To je bila njegova prva zmaga v kraljici motošporta po dirki za VN Avstralije 2013. Drugače povedane, njegovo prvo slavje po 113 dirkaških koncih tedna oziroma 2044 dneh. Po številu zmag je postal najuspešnejši finski dirkač v zgodovini tega športa. Foto: EPA

Räikkönen končal petletno sušo
V Austinu dirkači formule ena dirkajo od leta 2012. Nesporni kralj dirkališča je Lewis Hamilton, ki je dobil pet od osmih dirk. Zagotovo pa najbolj izstopa dirka leta 2018, ki jo je dobil zimzeleni Kimi Räikkönen. Ledeno-hladni Finec, zadnji Ferrarijev dirkaški svetovni prvak, je dolga leta iskal pot do najvišje stopničke, naposled jo je vendarle našel v Teksasu, kjer si je pot do zmage tlakoval že z odličnim štartom, po katerem je v uvodnem zavoju opravil s Hamiltonom in prevzel vodstvo. Zaradi različnih strategij je Finec izpustil vodstvo iz svojih rok, znova ga je prevzel v 38. od 56 krogov in ga zadržal do konca. V zaključku je z odlično obrambno vožnjo odbijal Hamiltonove napade, ta se je moral za nameček otepati še Maxa Verstappna (Red Bull), ki je na koncu ujel vodilna dirkača. Räikkönen, ki je po koncu sezone zapustil Ferrari, je le uspel slaviti in doseči prvo zmago v formuli ena po dirki za VN Avstralije leta 2013. Med njegovo zadnjo zmago in slavjem v Austinu je minilo kar 113 dirk. Verstappen je bil drugi, Hamilton tretji. Omenjeni dirkači so ciljno črto prečkali v razmiku 2,342 sekunde. Z zmago je Räikkönen po številu zmag postal najuspešnejši finski dirkač formule ena v zgodovini, dosegel je 21. zmago, eno več od Häkkinena.

Izključno za potrebe formule ena

Dirkališče Circuit of the Americas leži v bližini glavnega mesta zvezne države Teksas, Austin. Je prvo dirkališče v Združenih državah Amerike, ki je bilo zgrajeno izključno za potrebe formule ena. Tako kot drugod po svetu, se je tudi v Austinu pod dirkališče podpisal nemški arhitekt Hermann Tilke. Proga ima 20 zavojev in daljši ravnini. Krog je dolg 5,513 km, dirkači jih bodo morali premagati 56. Najhitrejšega je s ferrarijem SF90 odpeljal Charles Leclerc na ameriški preizkušnji leta 2019 (1:36,169). Na tribune se ob progi, ki so jo odprli leta 2012, lahko nagnete 120 tisoč gledalcev, leta 2012 je dirko v živo spremljalo kar 117.429 ljubiteljev tega športa.

Hamilton ali Verstappen? Morda Bottas?
Mrtvi tek za naslov svetovnega prvaka v letošnji sezoni se nadaljuje, podobno gre pričakovati tudi na ameriški dirki, kjer je velik favorit Hamilton. Ta je prav na vseh dirkah v Austinu osvojil vsaj točko, njegov najslabši rezultat v Teksasu je 4. mesto, ki ga je osvojil leta 2013. Veliko si od ameriške dirke obeta tudi Verstappen, ki se je na zadnjih dveh dirkah v Austinu uvrstil na oder za zmagovalce, blizu stopničk je bil tudi leta 2017, ko je moral zaradi pribitka 5 sekund mesto na najnižji stopnički prepustiti Räikkönenu. Se lahko v boj vmeša še Valtteri Bottas, ki, odkar je izvedel, da mu pri Mercedesu ne bodo podaljšali pogodbe in bo v naslednji sezoni član Alfe Romea, dirka kot prerojen? Na stavnicah s količnikom 1,8 najbolje kaže Hamiltonu, drugi je Verstappen s količnikom 2,5. Sledijo Bottas (količnik 12), Sergio Perez (19), Lando Norris, Charles Leclerc (oba po 41), Carlos Sainz ml. (67), Pierre Gasly in Daniel Ricciardo (oba po 101).

Dirka v nedeljo ob 21.00
Dirkaški konec tedna se bo v Austinu tradicionalno začel s prvim prostim treningom v petek ob 18.30, ob 22. uri je na sporedu še drugi prosti trening. V soboto bodo dirkači ob 20. uri opravili še tretji prosti trening, kvalifikacije se začnejo ob 23. uri. Dirka za VN ZDA se začne v nedeljo ob 21.00.


Zmagovalci vseh dirk za VN ZDA:

LetoDirkačMoštvoPrizorišče
2019Valtteri BottasMercedesAustin
2018Kimi RäikkönenFerrari
2017Lewis HamiltonMercedes
2016Lewis HamiltonMercedes
2015Lewis HamiltonMercedes
2014Lewis HamiltonMercedes
2013Sebastian VettelRed Bull
2012Lewis HamiltonMcLaren
2007Lewis HamiltonMcLarenIndianapolis
2006Michael SchumacherFerrari
2005Michael SchumacherFerrari
2004Michael SchumacherFerrari
2003Michael SchumacherFerrari
2002Rubens BarrichelloFerrari
2001Mika HäkkinenMcLaren
2000Michael SchumacherFerrari
1991Ayrton SennaMcLarenPhoenix
1990Ayrton SennaMcLaren
1989Alain ProstMcLaren
1980Alan JonesWilliamsWatkins Glen
1979Gilles VilleneuveFerrari
1978Carlos ReutemannFerrari
1977James HuntMcLaren
1976James HuntMcLaren
1975Niki LaudaFerrari
1974Carlos ReutemannBrabham
1973Ronnie PeterseonLotus
1972Jackie StewartTyrrell
1971Francois CevertTyrrell
1970Emerson FittipaldiLotus
1969Jochen RindtLotus
1968Jackie StewartMatra
1967Jim ClarkLotus
1966Jim ClarkLotus
1965Graham HillBRM
1964Graham HillBRM
1963Graham HillBRM
1962Jim ClarkLotus
1961Innes IrelandLotus
1960Stirling MossLotusRiverside
1959Bruce McLarenCooperSebring