Zamrznitev dela evropskih sredstev za Madžarsko?

Evropska komisija državam članicam EU predlaga, da se Madžarski zamrzne evropska sredstva v višini okoli 7,5 milijarde evrov

Evropska komisija državam članicam EU predlaga, da se Madžarski zamrzne evropska sredstva v višini okoli 7,5 milijarde evrov, je sporočil evropski komisar za proračun Johannes Hahn. Komisija se je za to odločila zaradi pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja in boja proti korupciji, ki predstavljajo tveganje za proračun EU.

"Komisija ocenjuje, da tveganje za proračun EU še vedno obstaja, zato ne moremo zaključiti, da je proračun zadostno zaščiten," je soglasno odločitev kolegija komisarjev sporočil Hahn. Odločili so se, da nadaljujejo postopek proti Madžarski v okviru mehanizma pogojevanja izplačila evropskih sredstev z vladavino prava, ki so ga sprožili aprila.

Za ukrepanje se je komisija po Hahnovih besedah odločila zaradi pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja, boja proti korupciji, pregona primerov, povezanih z evropskimi sredstvi, ter preprečevanja konflikta interesov pri dodeljevanju evropskih sredstev javnim skladom. Pri tem gre za kršenje načel vladavine prava, ki predstavljajo tveganje za proračun EU.

Svetu EU predlaga zamrznitev 65 odstotkov obveznosti v okviru treh operativnih programov kohezijske politike. Gre za okoli 7,5 milijarde evrov, kar predstavlja več kot tretjino madžarskih kohezijskih sredstev, je pojasnil komisar.

Viri pri EU so sicer pojasnili, da komisija teh treh operativnih programov sploh še ni odobrila, tako da tudi sredstva ne morejo biti izplačana. Gre za programe, kjer razdeljevanje sredstev večinoma poteka prek javnega naročanja.

Bruselj ob tem predlaga tudi, da se blokira izplačilo evropskih sredstev javnim skladom. Po ocenah virov bi šlo lahko za več sto milijonov evrov.

Madžarska je po Hahnovih besedah čez poletje predstavila 17 ukrepov, namenjenih naslovitvi tveganj za evropski proračun. Med temi so nov in neodvisen urad za integriteto, delovna skupina za boj proti korupciji, prilagoditev kazenskega zakonika, ki bo omogočila sodno presojo odločitev tožilstva, ter spremembe pravil za javne sklade na področju javnega naročanja.

"S tem je Madžarska naredila pomembne in javne zaveze, ki gredo v pravo smer," je povedal komisar. Če bodo ukrepi ustrezno opredeljeni v zakonodaji ter uresničeni, bi lahko naslovili težave glede vladavine prava, je dodal. Poleg zakonodajnih sprememb pa mora priti tudi do sprememb v praksi, je še poudaril.

Madžarska se je sicer zavezala, da bo komisijo o izpolnitvi ključnih korakov za implementacijo zavez obvestila do 19. novembra, je povedal komisar.

Do takrat bo moral med drugim po navedbah komisarja začeti delovati neodvisen urad za integriteto. "Videli bomo, kako bo ta urad sestavljen, kar bo ključno pri naši oceni," je dejal.

V skladu s časovnico, o kateri sta se dogovorila Bruselj in Budimpešta, so po neuradnih informacijah med ključnimi koraki še okrepitev okvira za boj proti korupciji, sodna presoja odločitev tožilstva in okrepljeno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam.

V času do 19. novembra bo komisija pozorno spremljala razmere in Svet EU obveščala o morebitnih relevantnih elementih, ki bi lahko vplivali na njeno oceno, so pojasnili v Bruslju. Hahn je zaradi dogovorjene časovnice članice pozval, naj rok za odločitev podaljšajo z enega na tri mesece.

Za potrditev je sicer potrebna kvalificirana večina, kar pomeni najmanj 55 odstotkov držav članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Zamrznitvi se obeta potrditev, čeprav Madžarska upa, da se to ne bo zgodilo, so za STA povedali viri pri EU.

Madžarska vlada je sicer že napovedala več ukrepov, da bi ugodila zahtevam EU. Več zakonodajnih predlogov naj bi v madžarskem parlamentu predstavila prihodnji teden.

Madžarski minister Tibor Navracsics, ki je pristojen za pogajanja z EU, je v prvem odzivu dejal, da "obstaja dobra možnost", da bo Madžarska lahko dosegla dogovor z Evropsko komisijo do konca tega leta in izpolnila zahteve. Gergely Gulyas, vodja kabineta premierja Viktorja Orbana, pa je potrdil, da bo parlament v naslednjem tednu sprejel več ukrepov, ki naj bi odpravili skrbi Bruslja.

Na komisiji ob tem zagotavljajo, da bodo izvajanje ukrepov spremljali tudi po njihovi uveljavitvi. Če bo prišlo do nazadovanja, pa napovedujejo ponovno sprožitev mehanizma pogojevanja izplačila sredstev z vladavino prava.

LsjBrUBvf20

qQJaViaHAEQ