Kolikor je avtorju znano, v zadnjih 50 letih nobena novo izvoljena slovenska vlada ni zamenjala direktorja RTV takoj po volitvah mimo mandata. Nova vlada, ki je stalno in upravičeno opozarjala na kadrovski cunami desne vlade prej, sedaj dela nekaj podobnega predvsem v gospodarskih in upravnih institucijah, sedaj pa se je na podoben način lotila še RTV.
Naloga Državnega sveta in posebej avtorja prispevka je, da ne dovoli politiki lomastiti po institucijah, ki so v pretežni meri avtonomne, izjemnega nacionalnega pomena in so del vrhunskega intelektualnega bazena v Sloveniji. Vseeno, katerega pola je politika in s kako plemenitimi nameni.
Preden analiziramo dogajanje, je treba razumeti, da ima vsaka vlada, posebej s tako široko podporo kot Golobova, pravico spreminjati zakone in menjati marsikatere funkcionarje, recimo ministre, državne sekretarje, upravne odbore itd. Vprašanje pa je, ali ima katera koli politika v Sloveniji pravico sredi mandata menjati generalne direktorje nacionalne TV in radia, dekane fakultet, ravnatelje šol ali direktorje institutov. Najbrž ne!
Doktor France Bučar je proti koncu kariere večkrat javno dejal, da so politične stranke zavzele (okupirale) oblast v Sloveniji in zaobšle namene snovalcev slovenske ustave. V demokratičnih mehanizmih je vedno polno varovalk, da se sistemi oblasti med seboj usklajujejo in nobena oblast ni nad drugo, da nihče nima vloge despota. A poslanci so tekom let korak za korakom sprejemali zakone, ki so jim dali čedalje več moči, medtem ko so korekcijske mehanizme kot Državni svet (DS) sistematično degradirali. Zato v Sloveniji po mnenju enega snovalcev ustave ni več prave demokracije, ampak strankokratska demokracija, politokracija.
Države imajo vsaka po svoje urejene odnose med oblastjo in vodstvom nacionalnih televizij. Ponekod po izvolitvi nove vlade bolj ali manj avtomatsko zamenjajo direktorja (ne pa celoten vrh), v večini demokratičnih držav zahodne civilizacije pa ne in se poseganje v vrh omenjenih institucij obsodi kot nedopustno vtikanje politike v avtonomne družbene sfere.
Vprašanje je, kdo v Sloveniji brani temelje demokracije in stroke, kadar poslanci oz. politične stranke prekoračijo mejo sprejemljivega. DS ima v teh primerih še nekaj pomembnih korekcijskih mehanizmov, recimo možnost predloga ustavne presoje in veto. A ravno zato je trn v peti bolj ali manj vsaki politiki, ki si ga zato skuša podrediti ali celo ukiniti.
Naštejmo nekaj primerov:
Ko se je masovno in pod ceno prodajalo najboljša slovenska državna podjetja in banke (pri tem so veselo in finančno uspešno sodelovali marsikateri politiki), smo nekateri opozarjali, da se prodaja samo takrat, ko se splača, nikakor pa ne pod ceno oziroma počez. Glede na dogajanja smo pisali o pričakovanih milijardnih izgubah.
Pa je bilo težko priti s to vsebino v medije, na televizijo, v časopise. Prevladovala so »vcepljena« mnenja, da je bolje zastonj dati banke, ker bomo končno nehali pokrivati njihove izgube in podobno. Ko se je debata zaostrila, sem osebno napovedal odstop z vseh profesorskih funkcij, če se bo izkazalo, da se motim – očitno potem ne vem, o čem govorim. Podobno pa naj bi nasprotno trdeči »strokovnjaki« odstopili, če se bo izkazala večmilijardna izguba. Najbrž je jasno, da je izguba reda velikosti 5-10 milijard (banke + podjetja), da nihče od »strokovnjakov« ni odstopil in še naprej učijo celo na fakultetah (kako lahko učite matematiko, če ne poznate poštevanke?), da nihče nikoli ni zapisal v javnih medijih, da smo imeli prav (več nas je bilo, če omenim samo dr. Jožeta Mencingerja), da se nihče od tistih, ki so nas valjali v katranu, ni opravičil.
Tudi Telekom so nameravali prodati s Sečoveljskimi solinami vred, seveda za bagatelno ceno in seveda tujemu podjetju. Ko smo se uprli, so nam skoraj vsi po vrsti rekli, da ne bomo nič dosegli, da nas bodo samo spet žalili po medijih in podobno. A čudo prečudno – soline so še vedno naše.
Podobno so enkrat levi in enkrat desni v zadnjih štirih letih nameravali demonopolizirati slovensko loterijo in uvesti tuj igralniški kapital. S tem bi bilo denarja za invalidske organizacije, tj. invalide, bistveno manj. Prvič sva s prvopodpisanim kolegom Šuštaršičem speljala veto in ustavila jemanje sredstev invalidom, drugič sva se s kolegom Kastelicem pripravljala na veto, pa nas je prehitela pobuda iz parlamenta.
Zanimivo vprašanje je, ali je Slovenija sploh še prava suverena država? Ali smo imeli v rajnki Jugoslaviji več ali manj suverenosti (je pa bil standard bistveno nižji)? Recimo v Jugoslaviji smo imeli svoje banke, svoje letališče, svojega letalskega prevoznika, skupna reaktivna letala s slovenskimi piloti itd. Sedaj nimamo niti enega reaktivca, Hrvati kakšnih 20. V Jugoslaviji se vsaj zadnja desetletja ni menjalo celotnih RTV vodstev kot se predlaga sedaj. Nazaj v predpreteklost?
Lahko bi ure naštevali, kaj vse ni več naše, lahko pa tudi obrnemo zgodbo in se vprašamo, kaj je še našega. Politika, policija, uradniki, šolstvo, znanost, kultura in seveda RTV! Ravno RTV je ena pomembnih preostalih komponent slovenske suverenosti. Poleg običajnih aktivnosti izvaja vrsto lastnih oddaj izobraževalnih, kulturnih in raziskovalnih vsebin. Od politike neodvisna nacionalna medijska institucija kot RTV je ključna za kvalitetno delovanje za vsako državo v smislu informiranja, demokracije in suverenosti. Ali se leve in desne stranke v ekstremu spravljajo na RTV celo zato, ker želijo degradirati še enega izmed preostalih simbolov suverenosti – se spomnite, s kakšnim navdušenjem so prodajale banke in odlična podjetja?
Ko so desne stranke pred dvema letoma prevzele vlado, so se vsaj delno upravičeno razburjale, da RTV ne deluje nevtralno, ampak je levo usmerjena. Večina vodstvenih organov je bila zasedena s posamezniki, ki so bili člani ali simpatizerji levih strank, vsebina dnevno informativnih sporočil je pogosto prinašala napade na desne stranke in hvalo levim. Seveda so bili tudi nevtralni in celo nekoliko desno usmerjeni novinarji, a kot je rekel kolega Marcel Štefančič: saj jih je samo peščica!
Ali je desni blok skušal transformirati večinske medije kot RTV še v mejah dobrega okusa, ali pa je lomastil čez vsako mero? V DS smo bili velikokrat v dilemah, a nekaj je bilo jasno: če bi bil vložen zakon o razkosanju (obglavljenju) RTV, je imel avtor članka s kolegi pripravljeno vlogo za ustavno presojo, veto itd. Do tega ni prišlo, je pa desni blok po pravilih in čim možno menjal vse člane vodstva. Ker pri tem ni kršil zakonov, DS ni vložil veta.
Večino mandatov v Sloveniji vladajo leve ali levosredinske stranke. Primer pretežno sredinskega politika velikih kvalitet je bil dr. Janez Drnovšek. Ker pa ima politika tak ali drugačen vpliv na imenovanje pomembnih v vodstvu RTV, so se tekom let nabrali, recimo temu levosredinski vodstveni kadri. Levega bloka to seveda ni motilo in obstoječi zakoni o RTV so bili dobri. Ko pa je desna oblast imenovala precejšen del vodstva iz svojih simpatizerjev ali celo pripadnikov desnih strank v zadnjih dveh letih, je taisti zakon postal nesprejemljiv.
Nihče ne brani vladajočemu levemu bloku, da po izpolnjenih mandatih zamenja vse tiste, kjer ima možnost vpliva, dilema je v tem, ali lahko zamenja vodstvo RTV sredi mandatov po zakonu, ki se uporablja v primeru vojn in katastrof, urgentno in mimo vsake javne razprave. Rokohitrsko sprejemanje zakonov je levi blok upravičeno očital desnemu, ko so med nujne protikoronske ukrepe vtikali kukavičja jajca v obliki zakonov, ki niso imeli zveze s korono. Potem so nas spraševali, zakaj se nismo uprli z vetom, a enostavno ne moreš blokirati nujnih zdravstvenih ukrepov, ker si potem soodgovoren za smrti sodržavljanov. Možnosti, da bi dali veto le na določena poglavja iz zakona ali četrto branje, pa so poslanci že davno črtali.
Naloga Državnega sveta in posebej avtorja prispevka je, da ne dovoli politiki lomastiti po institucijah, ki so v pretežni meri avtonomne, izjemnega nacionalnega pomena in so del vrhunskega intelektualnega bazena v Sloveniji. Vseeno, katerega pola je politika in s kako plemenitimi nameni.
Spoštovani dr. Robert Golob, spoštovani vladajoči, ob vsem osebnem in dolžnem spoštovanju vas prosimo, da se držite predvolilnih obljub, da boste umaknili politiko iz družbenih storitev in da si ne prilaščate RTV Slovenija, za katero plačujemo vsi državljani, vi pa bi si prilastili in obglavili vodstvo RTV mimo vsake javne debate.
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
RTVS je nacionalni medij ,tudi financiran z denarjem gledalcev -Prispevkom RTVS .Torej VSI odločamo o njeni vsebini in vodenju s pomočjo elektorjev . Danes so elektorji RTVS člani SDS partije .
da vas ni sram, kako skusate relavitizirati politicni prevzem rtv s strani desnice. in ne, niso oboji enaki.
Če politika takoj po izvolitvi sprejme zakon, s katerim se iz procesa izloči, se ne vnaša v upravljanje. Je pa vnašanje politike v upravljanje vse drugo našteto. Dokler se bomo šli strankarsko politiko, bo RTV podvržena pritiskom. Namesto strokovne sfere… ...prikaži več ima v programskem svetu upravno večino politika. Ta služi sebi. Ljudstvo ni sposobno premika v glavi, da se uvedejo neposredne volitve. Lobijem ukinitev cehovstva ni v interesu in posledično ideja ne najde medijske podpore in ni obče sprejeta.