Epidemija izgorelosti žensk

V raziskavi je 53 odstotkov žensk povedalo, da so pod večjim stresom kot lani, ob čemer jih je skoraj polovica navedla, da so izgorele

Epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo še naprej zavirata napredek pri podpori zaposlenim ženskam, razkriva najnovejše Deloittovo poročilo o ženskah na delovnem mestu. V raziskavi je 53 odstotkov žensk povedalo, da so pod večjim stresom kot lani, ob čemer jih je skoraj polovica navedla, da so izgorele.

Izgorelost je eden od najpomembnejših dejavnikov, zakaj ženske zapuščajo delovna mesta, ugotavlja raziskava. Skoraj 40 odstotkov anketirank jo je navedlo kot glavni razlog, zakaj trenutno iščejo novo službo. Več kot polovica vprašanih želi v naslednjih dveh letih dati odpoved, le 10 odstotkov jih namerava ostati pri trenutnem delodajalcu več kot pet let.

Skoraj 60 odstotkov žensk, ki delajo v hibridnih okoljih (vključno s tistimi, ki omogočajo kombinacijo dela na daljavo in dela v pisarni), je povedalo, da so bile izključene iz pomembnih sestankov, 45 odstotkov pa jih je dejalo, da nimajo dovolj stikov z vodji, čeprav se jim to zdi bistveno za podporo pri delu in možnosti napredovanja.

Samo 26 odstotkov vprašanih žensk je povedalo, da ima njihov delodajalec jasna pričakovanja glede tega, kje in kako naj bi opravljale svoje delo. Kot izpostavljajo na Deloittu, je to zaskrbljujoče, saj kaže, da hibridno delo morda ne omogoča predvidljivosti, ki jo potrebujejo ženske, ki skrbijo še za druge družinske člane.

"Čeprav so številni delodajalci uvedli nove načine dela za večjo fleksibilnost, raziskava kaže, da je pri teh modelih nevarnost, da bodo izključeni ravno tisti, ki naj bi jim ta nova ureditev najbolj koristila," je dejala odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo Barbara Žibret Kralj.

Raziskava je tudi pokazala, da so ženske, ki delajo v hibridnih okoljih, bistveno bolj izpostavljene mikro agresijam kot tiste, ki delajo izključno na daljavo ali izključno na lokaciji delodajalca. Delež tistih, ki so v preteklem letu na lastni koži izkusile nevključujoče ravnanje, je iz lanskih 52 odstotkov letos zrasel na 59 odstotkov.

"Čeprav so številni delodajalci uvedli nove načine dela za večjo fleksibilnost, raziskava kaže, da je pri teh modelih nevarnost, da bodo izključeni ravno tisti, ki naj bi jim ta nova ureditev najbolj koristila."

Barbara Žibret Kralj,
odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo 

Nevključujoče ravnanje se ženske še vedno bojijo prijaviti delodajalcu, saj jih kar 93 odstotkov verjame, da bi to negativno vplivalo na njihovo kariero. Kot še ugotavlja raziskava, so nevključujočega ravnanja v večji meri deležne pripadnice etničnih manjšin, predstavnice LGBT+ skupnosti in ženske na nižjih vodstvenih ali nevodstvenih položajih.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo 5000 žensk iz desetih držav, jih je 53 odstotkov povedalo, da so trenutno pod večjim stresom, kot so bile pred letom dni, skoraj polovica se jih počuti izgorele. Skoraj polovica jih je svoje duševno zdravje označila kot slabo ali zelo slabo. In čeprav je kar tretjina vprašanih zaradi težav z duševnim zdravjem vzela dopust, jih je samo 43 odstotkov pripravljenih z delodajalcem odkrito spregovoriti o svojem duševnem zdravju.

V Deloittu so izpostavili, da se podjetja pri ustvarjanju odporne delovne sile lahko učijo od tistih, ki že gojijo vključujočo kulturo in podpirajo kariere žensk. "Ustvarjanje in ohranjanje resnično vključujoče kulture mora biti prioriteta vseh podjetij," je sklenila vodja komunikacij v regiji Deloitte SJ Evropa Meta Mežnar.