Glavne dejavnosti kmetije, ki jo je iz ljubezni do zelišč in zdravilnih rastlin zasnovala Majda Temnik po odhodu v pokoj, pred desetletjem pa se ji je po koncu športne kariere pridružila hči Katja Temnik, nekdaj kapetanka slovenske ženske košarkarske reprezentance, prevajalka in predavateljica španščine, so biodinamična pridelava zelišč, vrtnin, predelava zelišč ter ekološko gojenje kalčkov. Kmetija ima ekološki certifikat in znak Demeter, ki jamči za biodinamično pridelavo. Za naši gostiteljici sta ključni tudi izobraževalna in socialna vloga kmetije.

Biodinamika je način življenja

Pri Katji, ki je zdaj nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je odločitev, da osebno in profesionalno izpolnitev poveže z biodinamiko, zorela postopoma, njeno »delovno mesto« pa je postala po usmeritvi v tržno dejavnost. A pri biodinamiki ne gre zgolj za obdelovalne tehnike, temveč poglobljeno razmišljanje ter širše dojemanje vzročno-posledičnih povezav med silami narave, človekom in rezultati pridelave, zato je to način življenja. Sama jo je najprej spoznavala ob maminih izkušnjah na kmetiji, njenem izobraževalnem delu v društvu Ajda Štajerska, ki ga je Majda Temnik leta 2007 soustanovila, čedalje bolj pa tudi ob svojem študiju antropozofije, katere del je biodinamika.

Kmetija Majnika je začela nastajati, ko je Majda Temnik leta 2010 ob pomoči domačih uresničila dolgoletno željo po zeliščnem vrtu, ki bi bil odprt za javnost, na delu polhektarskega travnika, ki so ga dobili v najem v bližini družinske hiše. Še pred nekaj leti so večino zelišč pridelali na tej površini, za predelavo v izdelke in gojenje kalčkov pa so preuredili del domače hiše. Poklic in delovne izkušnje diplomirane inženirke kemijske tehnologije so ji prišli prav tako pri razvoju receptur kot izpopolnitvi tehnologije za pripravo zeliščne soli, še bolj ključen pa je bil razvoj tehnologije za pridelavo kalčkov, saj je za neindustrijsko gojenje v večjem obsegu še ni bilo.

Kmalu bodo poln pridelek zelišč začele dajati tudi sadike, posajene na nekdaj opuščeni kmetiji v Brezjah pri Poljčanah, ki sta jo mama in hči kupili pred petimi leti. Poleg hektara in pol zelišč imajo tam še hektar in pol lešnikov, pol hektara so zasadili s sadikami visokodebelnih sadnih dreves, letos pa so začeli graditi gospodarsko poslopje. To je zanju ključnega pomena, saj bo omogočilo razširitev in zaokrožitev za biodinamično gospodarstvo ključnih dejavnosti.

Socialna odprtost biodinamičnih kmetij

»Vse od odločitve za tržno dejavnost si je mama želela, da bi bila kmetija izobraževalna, moj fokus pa je bil hkrati vključevanje ljudi. Že kot športnico sta me zanimala dinamika odnosov in spodbujanje ljudi za skupno dobro. To sta glavna temelja, zaradi katerih se ukvarjava z biodinamiko. Gre za spoznavanje procesov v naravi in razvijanje načel pridelave, ki omogoča nadaljnji razvoj narave in človeka na njihovi podlagi. Hkrati so kmetije oz. agrarna območja ključna za preobrazbo družbe. Da ne bi zdrveli v propad, potrebujemo korenito preobrazbo sveta – ta pa se začne pri preobrazbi posamez­nika. Spoznati mora, kaj so njegove realne potrebe, kaj je smisel človekovega življenja ter kakšno vlogo in odgovornost ima kot najviše razvito bitje na tem svetu. Prevrednotiti moramo pomen hrane, jo spet dvigniti na oltar. Z industrijsko pridelavo smo jo popolnoma razvrednotili, do skrajnosti se eksploatirajo tako rastline kot živali. Zemljo bi morali obdelovati predvsem ljudje, ki se zavedamo, s kakšno dragocenostjo delamo. Da bi omogočili preobrazbo, bi morali predstavljati vsaj 20, 25 odstotkov prebivalstva. V tem vidim edino pot za prihodnost,« razmišlja Katja.

!!galerija!!

Na kmetiji Majnika že zdaj prirejajo tečaje in delavnice, sodelujejo z varstveno-delovnim centrom iz Slovenskih Konjic in s podružnično osnovno šolo V parku, v kateri se šolajo tudi otroci s posebnimi potrebami. Za kmetijo v Brezjah si želijo, da bi med drugim postala, v sodelovanju s strokovnjaki, terapevtska kmetija za osebe z različnimi težavami.

Ker smo v naši prilogi že pisali o načelih bio­dinamike, med katerimi je tudi to, da naj bi kmetije predstavljale zaokrožen, pri gospodarjenju celo samozadosten organizem, z rastlinami in živalmi, nas je zanimalo, kako je s tem.

»Idealno bi bilo, da bi se vse pridelalo, predelalo in znova uporabilo na kmetiji, da bi od živali dobili gnoj in ovojnice za biodinamične preparate, a je ta ideal v današnjem času redko dosegljiv – tudi zaradi razvoja družbe in razpoložljivega prostora za pridelovanje hrane. Vzemimo samo dostopnost živalskih ovojnic, potrebnih za pripravo biodinamičnih preparatov, kot so kravji rogovi za preparata gnoj v rogu ali kremen v rogu, pa jelenov mehur za rmanov preparat. Njihovo dostopnost danes med drugim omejujejo predpisi, povezani z zdravstveno varnostjo teh živalskih delov. Po drugi strani je prednost, da ljudje, ki biodinamike ne poznajo, vidijo, da uradne inštitucije temu načinu pridelave s predpisi in certifikati priznavajo kakovost in smiselnost,« odgovarja Katja Temnik.

Socialna odprtost in pritegnitev enako naravnanih ljudi k skupnemu delu na kmetiji ima poleg tega tudi praktično plat, saj priprava in dinamiziranje (postopek, ki je podoben kot pri homeopatiji) preparatov zahtevata sodelovanje.

Kako delujejo preparati

Poletje z ekstremno sušo in vročino, kakršno je bilo letošnje, je postreglo z izkušnjo, kakšno prednost so imele rastline, ki so jih v sezoni krepili z biodinamičnim škropivom, pripravljenim iz preparata gnoj iz roga. Ker jim je omogočilo, da so razvile močan koreninski sistem, so se prilagodile, v vročini obmirovale, po padavinah pa močne nadaljevale rastni cikel. Vrtnin, razen fižola, na kmetiji sploh niso zalivali, trikrat so jih škropili z gnojem iz roga, in ko so se vremenske razmere ustalile, so dale pridelek.

»Ko se prvič srečaš z biodinamičnimi načeli, si po malem dvomljivec, saj si ne znaš razložiti, zakaj preparati delujejo. Tudi sama sem bila na začetku zmedena. Potem pa na podlagi izkušenj prihajajo spoznanja o medsebojni povezanosti, študij in natančno opazovanje rastlin pa ti postopoma razkrivata naravne zakonitosti,« pove Majda Temnik.

Po njenih besedah je za uspeh z rastlinami najpomembnejše, da izbereš seme sort, ki so avtohtone ali so se pri nas v desetletjih izkazale kot prilagodljive. »Za rastlino je najpomembnejši dan setve, njen rojstni dan, izbrati moraš priporočeni čas in jo na pot pospremiti s pripravkom gnoja iz roga, ki jo notranje okrepi in omogoči, da naredi globoke in močne korenine. Škropljenje s kremnom iz roga med rastno dobo pa izboljšuje kakovost pridelka. Če je izvedljivo, rastline obdelujemo na priporočene dneve v setvenem koledarju. Pomemben je še s kompostnimi pripravki prepariran kompost, v katerega sodi tudi goveji gnoj, pri čemer pa ga zeliščem dodajamo v zelo pičlih količinah. Poškodbe od toče rastline laže premagajo, če jih poškropimo z rmanovim pripravkom. Odpornost proti plesnim dvigujejo tudi pripravki iz njivske preslice ter voda, v kateri so se namakali čebulni olupki, medtem ko proti gosenicam na kapusnicah deluje lesni pepel,« povzame gospa Majda.

Kako pomembna je poleg tega pestrost nasadov, raznolikost kultur, ki med drugim zmanjšuje število škodljivcev, na primeru zeliščnega vrta ponazori Katja. »Večja je raznolikost zelišč, več insektov in ptic imamo. Kot mi z rogeljci rahljamo zemljo, oni rahljajo zrak nad rastlinami – to je zelo pomembno. Poleg tega, si predstavljate, da par siničk ob enem samem gnezdenju pospravi 36 kilogramov žuželk? Če bi ptice imele možnosti gnezdenja in hranjenja na konvencionalnih kmetijah, bi kmetom prihranile denar, ki ga namenijo za škropiva. In brez strahu, ker imajo ptički in žuželke dovolj hrane, nikoli ne naredijo škode v nasadih.«

Na zeliščnem vrtu se je vse začelo

Na zeliščnem vrtu kmetije Majnika uspeva več kot 160 različnih zelišč in zdravilnih rastlin, ki jih ob najbolj primernem času ročno oberejo, posušijo in namenijo za čaje, izvlečke ali zeliščno sol. »Zelo pomembno je, da od njih ohranjamo semena in jih večinoma sami tudi razmnožujemo,« poudari gospa Majda, ki nas med sprehodom po vzorčnem zeliščnem vrtu z največjim veseljem opozarja na danes redke posebnosti, na njihovo tradicionalno rabo ali znanst­vena spoznanja o delovanju. Tako denimo spoznamo deljenolistno in sibirsko srčnico s podobnimi lastnostmi kot glog, oranžno cvetoči mačji rep, ki kot aloja pomaga pri ranicah na koži, abraščico za »naravno kokakolo« in mehke živo zelene listke dišečega vratiča. Naša gostiteljica mu pravi kar dezodorant naših babic, saj so si z njim, preden so šle k maši, pomele pod pazduho. »Veste, v začetku sem si želela čim več različnih rastlin, o njihovi uporabnosti nisem toliko razmišljala, pomembna mi je bila pestrost, da bi imela čim več pokazati ljudem, ki jih je svet dišavnic in zdravilnih zelišč potegnil kot mene,« zaokroži svojo zgodbo Majda Temnik.