Projekt garaže pod tržnico je vzet iz programa županje Viktorije Potočnik. Župan Janković ga je povzel v listo projektov ob svojem prvem nastopu županovanja leta 2006. Na sestanku pred osemnajstimi leti se predstavniki civilne iniciative Tržnice ne damo z garažo pod tržnico niso strinjali. Dialoga, ki ga predpisuje uzakonjena Aarhuška konvencija, med Mestno občino Ljubljana in civilno iniciativo ni bilo, kljub aktivnosti civilne iniciative.
V bodoče bo drugače, pravi Rok Žnidaršič in napoveduje sodelovanje z javnostjo: »Tukaj je seveda vprašanje, koliko je javnost pripravljena poglobiti se v projekte ... tukaj so določene strategije, ki so pripeljale družbo na višji nivo ... dobili smo sogovornika pri nadaljnjem razvoju ...«
S problematiko Vodnikovega in Krekovega trga se ukvarjava vse od leta 2009. Sledila sva predlogom MOL in tudi sama prispevala konstruktivne rešitve. Upava, da bo poleg civilne iniciative Tržnicenedamo v dialogu z MOL tudi nama omogočena javna predstavitev najinih predlogov.
Vse od leta 2006 je javnost ugibala, komu so namenjene garaže. Širile so se govorice, da so garaže namenjene prodaji Kresije s spremenjeno namembnostjo v hotel. Po skoraj dveh desetletjih nam je o predvideni gradnji garaže pod tržnico župan Zoran Janković končno le pojasnil, da »bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice« (Dnevnik, 29. 3. 2023, Vanja Brkić). Da je garažna hiša namenjena »predvsem stanovalcem stare Ljubljane in delno za razbremenitev današnjega parkiranja za potrebe nakupovanja ozimnice«, nam je povedal naš podžupan Rok Žnidaršič (Delo, Sobotna priloga, 25. 3. 2023).
Rok Žnidaršič poudarja pomembnost kmetijske pridelave in prodaje hrane iz mestnega zaledja in svari, da bo gradnja garažne hiše trajala tri leta, da se bo v tem času tržnica, kjer danes prodajajo predstavniki starejše generacije, ki to počno iz empatije in navade ter ohranjajo tradicijo, izvršil generacijski preobrat, ko se ljudem ne bo splačalo tega početi, da bodo raje prodajali na spletu ali doma, tržnica pa ne bo več zanimiva in bo zamrla.
Navedbe župana Jankovića in podžupana Žnidaršiča omogočata dialog in analizo projekta MOL v sodelovanju z javnostjo.
V zadnji predstavljeni verziji (Dnevnik, 29. 3. 2023, Vanja Brkić), se je število parkirnih mest v garaži skoraj razpolovilo (od prvotno načrtovanih 515 na 264 parkirnih mest). Za projektiranje je do sedaj namenjenih s študijo vplivov na Plečnikove arkade že 4,2 milijona evrov, kar znaša 15.909 evrov za vsako izmed 264 parkirnih mest. V Salzburgu je bil strošek gradnje pod grajskim hribom za vsako parkirno mesto 17.500 evrov. Strošek parkirnega prostora v garaži pod Kongresnim trgu je, kolikor je znano, nekaj več kot 35.000 evrov. Temu ni prištet strošek sanacije zgradb ob Kongresnim trgom za dosedanje in bodoče poškodbe delovanja podtalnice izpod Šišenskega hriba. Predvideni strošek za parkirno mesto pod tržnico 40–50 tisoč evrov je nedosegljiv prebivalcem stare Ljubljane. Torej garažna hiša ne more biti namenjena prebivalcem stare Ljubljane. Tudi ozimnice na osrednji tržnici ne kupuje nihče, saj je veliko cenejša nabava v večjih količinah na tržnici v BTC. Kljub dosedanjim neverjetno visokim stroškom za projektiranje je pametno projekt opustiti, kot je vlada po šestih letih intenzivnega dela opustila Tivolski železniški lok.
S tem bi se končal spor z Nadškofijo o lastnini zemljišča in stroški sodnih obravnav. Zelene površine na tržnici, drevesa, ki v poletni vročini hladijo razbeljene odprte površine tržnice, se ohranijo v soglasju z vizijo našega podžupana Roka Žnidaršiča: »Zelene površine v vsakem primeru želimo ohranjati in jih tudi povečevati tudi znotraj mesta.« Gradnja garažne hiše bi zahtevala odstranitev več desetletij starih dreves in namestitev mladih dreves, od katerih vsako potrebuje desetletja, da doraste. »Za razvoj drevesa mora ta imeti kar 12 kubičnih metrov zemlje. Sajenje mestnega drevja je eden najdražjih posegov pri urejanju javnih površin.« (Rok Žnidaršič, 25. 3. 2022). Do sedaj v projektih MOL arhitekt ni upošteval, da z novo zasajenim drevjem izgubi zgornjo etažo garažne hiše.
Mahrova hiša je zaključena celota in ni nikoli segala čez dvojno obzidje v staro Ljubljano. Je zgradba lokalnega kulturnega pomena z izredno pomembnim izročilom, saj je v zgradbi pri odvetniku Crobathu služboval tudi naš France Prešeren, vrhu tega pa dvesto let stara zgradba nekdanjega po vsej monarhiji znanega hotela Bahabirt ni primerna za adaptacijo v administrativno zgradbo. Novogradnja, ki se lepi na Mahrovo hišo izven srednjeveškega obzidja, je povsem neprimerna. Posega na območje odprte tržnice in arhitektonsko oblikovno ne sodi v prostor Stare Ljubljane.
Od zastavljenih projektov na Vodnikovem in Krekovem trgu ostanejo še trije med seboj povezani projekti: tržnica brez garaž, srednjeveški muzej in prestavitev vzhodnega mestnega obzidja.
Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana