Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni, Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, Oplenovo domačijo v Bohinju, Kurnikovo hišo v Tržiču, Finžgarjevo hišo v Doslovčah, Šivčevo hišo v Radovljici, Prešernovo hišo v Vrbi, Mežnarijo v Kamni Gorici, Fovšaritnico v Kropi, Jalnovo hišo v Rodinah, Kajžnkovo hišo v Ratečah, Kasarno na Jesenicah in Čopovo hišo v Žirovnici odslej povezujeta skupna predstavitev in spodbuda za spoznavanje temeljev današnjega življenja.
»Gre za dobrodošlo promocijo ohranjenih draguljev v našem prostoru, ki bo spodbudila obisk in poznavanje hiš naših dedov kot element identitete in zavedanja naše lastne zgodovine oziroma zgodovine naših dedov. Gre za prikaz življenja naših dedov, ki mu danes moderno rečemo sonaravno, včasih pa je bilo edino možno, in je navdih za naše sedanje življenje,« je pojasnil vodja projekta Maj Juvaneciz nevladne neprofitne organizacije zavod NaNovo. Po besedah arhitekta Juvanca so želeli vseh trinajst hiš, ki so si med seboj zelo različne, skupno predstaviti tako s tehničnimi podatki oziroma informacijami za obisk kot z vsebinsko predstavitvijo arhitekture in značilnosti hiš.
Izmenjava dobrih praks in izkušenj
Obiski bogatih kmečkih hiš, mestnih in kajžarskih hiš, delavskih stanovanj, obrtniških in večstanovanjskih hiš ponujajo spoznavanje bivalne kulture in načina življenja na Gorenjskem od sredine 16. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Vse predstavljene hiše so prepoznane in zavarovane kot kulturna dediščina, ki jo je treba ohranjati za prihodnje rodove, skupen povezovalni projekt pa je letos finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
V projekt je vključena tudi ena najstarejših hiš v Triglavskem narodnem parku, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni, ki jo upravlja Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP). Muzejsko urejena hiša je kulturni spomenik državnega pomena in obiskovalcem ponuja vpogled v nekdanje življenje pod najvišjo slovensko goro, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbo o Pocarjih. V sklopu domačije delujeta informacijska točka in razstavni prostor, poleti pa gostitelji skedenj domačije uredijo v prostor za predstavitve kulturnega ustvarjanja.
»Najprimernejši čas za obisk domačije je spomladi in poleti, ko si lahko večje skupine po dogovoru omislijo udeležbo na etnoloških delavnicah in otroških pastirskih igrah ter ogled prikaza izdelave preprostih igrač in enostavnih kmečkih opravil. Vodeni ogled domačije je ob predhodni najavi možen tudi v zimskem času, ko so sicer vrata domačije zaprta,« je povedala Tina Komac iz JZ TNP. Pomen vključenosti Pocarjeve domačije v projekt Hiše starih dedov Komačeva vidi v tem, da sta obiskovalcem domačije odslej na voljo lažji dostop do želenih informacij ter ozaveščenost o pomenu poznavanja in ohranjanja starih objektov, obenem pa sogovornica pozdravlja povezavo upravljalcev in skrbnikov hiš ter njihovo izmenjavo dobrih praks in izkušenj.
