Slovenija

Slabše soočanje s težavami: kakšna je povezava z izkušnjami v otroštvu?

Ljubljana, 13. 06. 2020 16.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Vesna Lambergar
Komentarji
27

Ali obstaja povezava med obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in funkcioniranjem v odraslosti? Kaj sploh pomenijo obremenjujoče izkušnje? V prvi tovrstni raziskavi v Sloveniji raziskovalci ugotavljajo, da so tri četrtine anketiranih v otroštvu doživele vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, četrtina pa štiri ali več. To pomeni, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 4939 oseb, njihova povprečna starost je bila 47 let.

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu (okrajšano OIO) so potencialno travmatični dogodki oz. dogajanje do 18. leta starosti. V študijah se največkrat meri 10 kategorij obremenjujočih izkušenj. Pet vrst obremenjujočih izkušenj je osebnih: psihično, fizično, spolno nasilje (oz. zloraba) ter psihično in fizično zanemarjanje. Drugih pet vrst izkušenj pa se navezuje na preostale družinske člane oz. člane gospodinjstva: nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševna bolezen oz. motnja, kriminalno dejanje ter razveza staršev oz. prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd. 

Izkušnje v zgodnjem otroštvu bodo določile naše funkcioniranje pozneje v življenju.
Izkušnje v zgodnjem otroštvu bodo določile naše funkcioniranje pozneje v življenju. FOTO: Dreamstime

Prva študija v ZDA

Ugotovitve raziskave v Sloveniji so pokazale, da so tri četrtine anketiranih v otroštvu doživele vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročala o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Prva tovrstna študija je bila izvedena v obdobju 1995–97 na vzorcu več kot 17.000 oseb v Južni Kaliforniji v ZDA. Izsledki so pokazali, da so obremenjujoče izkušnje v otroštvu zelo pogoste in so povezane s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganimi vedenji in drugimi neugodnimi izidi (npr. nižja stopnja izobrazbe in nižji materialni status v odraslosti). Posamezniki s štirimi ali več obremenjujočimi izkušnjami imajo največje tveganje za neugodne izide. Od leta 2009 pod vodstvom Centrov in preventivo v večini zveznih držav ZDA sistematično zbirajo podatke o razširjenosti OIO. Študije o OIO so prav tako že izvedli v večini evropskih držav ter tudi drugod. Rezultati o razširjenosti teh izkušenj ter njihovih posledicah so si v vseh raziskavah podobni. 

Od udeležencev v raziskavi ima 43,9 odstotka največ poklicno izobrazbo, 31 odstotkov strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25 odstotkov višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.

Kako OIO deluje?

Gre za obsežen, ponavljajoč se, dolgotrajen stres. Raziskovalci celo govorijo o toksičnem stresu, pri katerem gre za kronično prekomerno aktiviranje stresnega odziva. 

Če tak stres doživljajo otroci, ki še nimajo povsem razvitih možganov in drugih delov živčnega sistema (najintenzivnejši razvoj poteka v prvih letih življenja), prav tako jim niso dostopni različni viri in načini za soočanje s težavami, ima to za njih neposredne in dolgoročne fiziološke in psihične učinke. 

OIO lahko prek toksičnega stresa negativno delujejo na različne telesne sisteme in funkcije, npr. posamezne organe, imunski sistem, možganske funkcije. Nadalje pojasnjujejo, da lahko OIO vodi v razvoj nezdravih praks soočanja s težavami, kot so različne oblike zasvojenosti. Raziskave kažejo tudi na slabši šolski uspeh in nižjo doseženo stopnjo izobrazbe, slabšo zaposlitev in nižji dohodek pri ljudeh z več OIO. 

Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživeli nobenega obremenjujočega dogodka, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni – npr. depresijo, anksioznost, obsesivno-kompulzivno motnjo. Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki tudi večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, npr. glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost.

Pozitivne izkušnje v otroštvu 

Na drugi strani študije kažejo, da imajo neposreden in pozitiven učinek na razvoj psihične odpornosti ter tudi na zdravje in na različne vidike delovanja v odraslosti pozitivne izkušnje v otroštvu. Med te uvrščamo predvsem ugodne izkušnje v odnosih: z družinskimi člani, v šolskem okolju, s prijatelji, sosedi, v skupnosti. Pozitivne izkušnje v otroštvu lahko večinoma zmanjšajo negativne učinke OIO, pri čemer je njihov varovalni učinek manjši, če ima posameznik več OIO. Psihično odpornost pa lahko razvijamo in krepimo vse življenje, in sicer s prepoznavanjem in uporabo lastnih zmogljivosti in virov; s krepitvijo zmožnosti samouravnavanja; z varnimi in podpornimi odnosi in okolji, še ugotavljajo raziskovalci. 

Dobra četrtina poroča o štirih ali več obremenjujočih dogodkih

Če se vrnemo na raziskavo v Sloveniji – pokazala je, da je večina (76 %) anketiranih v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih, kar 27 % udeležencev raziskave je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Največ udeležencev poroča o čustvenem (56 %) in fizičnem nasilju (43 %) odraslih članov gospodinjstva (vsaj enega člana) nad njimi, malo manj kot tretjina poroča o smrti biološkega starša, ločitvi staršev, zapustitvi starša, približno četrtina jih poroča o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina poroča o zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva. Dobra osmina poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poročani spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.

Pozitivne izkušnje v otroštvu imajo pozitiven učinek na različne vidike delovanja v odraslosti.
Pozitivne izkušnje v otroštvu imajo pozitiven učinek na različne vidike delovanja v odraslosti. FOTO: Dreamstime

Slabo raziskana problematika

Raziskovalci poudarjajo, da gre za novo in slabo raziskano problematiko, zato menijo, da bo treba v prihodnje narediti več za zavedanje in razumevanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru. Ob tem pa dodajajo, da zavedanje in razumevanje sama po sebi nista dovolj, zato je smiselno zavestno sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov (tako otrok kot odraslih), družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu.

Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja do preoblikovanja relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in njihovim družinam, še dodajajo raziskovalci. 

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (27)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ina5785
14. 06. 2020 18.25
+0
Veste, igrati strokovnjake na tem forumu - iz foteljev, enostavno NE gre! Vsak od nas ima svoje izkušnje (ottroštvo, adolescenca. . . . . . . ), vsak DRUGAČNE starše. Še znanstvena stoka NI do danes zmožna odgovoriti na ta vprašanja, zato se mi laiki NIMAMO pravice spuščati v človeški značaj. . . . . . . . . . še NAJmanj pa soditi po sebi - kot je nekdo napisal, da je imel bedno otroštvo in to te lahko samo UTRDI - POZITIVNO, haloooo. . . . . . . . . takšnih je zagotovo malo. Zakaj pa TUDI sodišče upošteva pri kriminalnem dejanju; imel je težko otroštvo!? Tako da si vsi skupaj, ki smo jo dokaj dobro odnesli, si samo želimo da bi bilo čim manj nesrečnih duš!!!! Če se da pomagajmo, ne grajajmo. . . . . . . . . . morda nismo bili v njihovi koži!!!
Transformerji
14. 06. 2020 11.54
+0
Poglejmo čisto realen primer: družina z dvema otrokoma, oče je domov hodil domov bolj pozno, vedno malo pijan, pretepal ženo, jo imel za služkinjo. Otroci so bili pa za njega samo nadloga in strošek.. Pa je mati vso energijo usmerila v to, da je otrokoma dokazovala, česa ne smejo nikoli delati. Sta že zdavnaj odrasla in nimata nobenih problematičnih lastnosti svojega očeta. Nekdo v družini mora biti tisti, ki popravlja napake. Če bi bila mati brez hrbtenice in psihično trpeča oseba, potem bi tudi njeni otroci drugače izpadli. Vse bi se ponavljalo.
Mentos
14. 06. 2020 10.24
+11
Se mi samo zdi, ali je fdv odkril toplo vodo? Pa če že predstavljate določen problem, ponudite tudi vsaj dve konkretni perspektivi rešitve iz strokovne literature, da si lahko ljudje ustvarijo osebni pogled/mnenje. In zakaj samo do 18. leta starosti? A od 19. naprej nimaš nobenih problemov več? Kakšne aktivnosti to omenjate? Mislite na zakonsko neurejeno področje psihoterapije, kjer se profiči med sabo ščitijo in pritožbe naletijo na gluha ušesa, ker jih noben ni dolžen obravnavat? Etični kodeks obstaja samo v teoriji. Korak naprej bi bila denimo vsaj enoletna osebna obravnava vseh bodočih staršev. In morala bi biti brezplačna, ker si malokdo lahko privošči metat 45-70 evrov na tedenski osnovi. Kar bi bilo treba nujno preoblikovati je mentaliteta strokovnjakov, ki nudijo pomoč, poostriti nadzor in uvesti sankcije. Na ta način bi se povečalo kolektivno zaupanje. Članek ocenjujem kot veliko hrupa za prazen nič.
TistoPravo
14. 06. 2020 09.15
+8
Če samo gledamo, kako se v povprečju vsakih 10 let celoteno svetovno prebivalstvo pretrese....denarne krize, razne krize povezovanj, osamosvojitve ali združevanja držav zaradi idelogije ali gospodarstva....posledično razlastitve, in potem spet kontra privatizacije...pred vojna, vojna in po vojna stanja...zdravstvena kronologijja in vpliv celote vplivov na zdravje posameznika...in če potem še upoštevamo, da je človeški otrok otrok par desetletij da osvoji vsaj nekaj izkušenj da lahko slalomira v vsej tej kompleksnosti vplivov in dejavnikov, je še sreča da je tako kot je. Ključno v življenju je sprejemanje. Začne se pri igračkah, sledi odrgnjeno koleno...lahko da ločitev starša ali celo izguba...neuslišana bolezen..poklicna zmedenost, delovna realnost...in potem otroci pristanejo na točki da so oni starši...če prej ne dojamejo, imajo priložnost da takrat..namreč če ne prej, v poznem odraslem obdobju vsak razume...da življenje ni potica..,če ne prej, ko zgubi starše in si učitelj v življenju postane vsak sam...narava je krura, a globoko v sebi zelo pravična. Dojeti, in sprejeti. Se jokati, in se smejati....ni pozitivnih izkušenj, brez negativnih...ni ugodja, brez bolečine. Še sreča je v nesreči...in končno so prišli tudi či, ko lahko za zdravje brez sramu tuki kaj nardimo...in nam ni treba bit zadovoljen z starim rekom, važno da bo zdravje...
pomlaq1
13. 06. 2020 21.32
+15
Ma ga ni recepta.So otroci uspesni od takih in takih starsev.Od iste druzine so vsi uspesni,pa je eden, ki je lahko problematicen, pa ista vzgoja.Mislim da ni enega pravila,pac zivljenje naredi svoje,ne glede kaj in kdo si.
ochi
14. 06. 2020 08.23
+13
"recept" je, samo ima veliko varibilnih delov. ista vzgoja ne deluje na vsakega enako, ker imamo ljudje različne osebnosti in preferencialne zaznave.
hersonissos
13. 06. 2020 20.00
+62
Ne mečite vseh v isti koš. Nekateri otroci s težkim otroštvom se poberejo in so uspešni v življenju. Drugi imajo posledice celo življenje. Eni so močan karakter, drugi žal ne in rabijo pomoč. Pa vprašanje za vse:kdo je uspešen človek? Tisti, ki ima veliko pod palcem in je čustveni invalid, manipulator itd... Ali oseba, ki je čustveno pismena, človeška v odnosih, iskrena, čeprav z malo manj denarja na računu. Danes je žalostno predvsem to, da se človeka vrednoti po stanju na računu in je že uspešen ter mu je vse oproščeno. Kar je zelo površinsko. Za uspešno in srečno ter zdravo življenje so potrebne še druge kvalitete, kar je danes žal redkost!
grunger81
14. 06. 2020 09.38
+8
Dejstvo je, da so otroci veliko bolj prilagodljivo kot mi. Mi smo v stresu, otroci to čutijo in se vsak na svoj način izražajo. Je pa tudi drugo dejstvo, da pomoč v večini primerov dobijo tisti, ki je ne potrebujejo. Ogromno ljudi se tolaži, da je samo obdobje, da bo s starostjo drugače itd... Otroci so Bogi kadar si starši ne priznajo dejanskega stanja. Sploh kadar se gre za posebne potrebe ali druge motnje. Ogromno primerov poznam, ko so res nasrkali otroci. Uspešni so pa zame tisti, ki imajo veliko empatije in se res dobro počutijo v svoji koži. Takšni ljudi oddajajo veliko pozitive.
Boža18
13. 06. 2020 19.53
-6
Uporabnik1921539
13. 06. 2020 19.08
-1
Iz vsake izkusnhe v otrostvu se lahko kaj naucis.Ansolutno to ni opravicilo za kaksnokoli devinantno vedenje ali razvade v idrasli dobi.Vsakemi je lahko obremenjujoca izkusnja kaj drugega.Nejaj ste jih nasteli a danes je za otroke obremenjujoca izkusnja ze ti,da morajo v druzini jaj narediti.
Sars2
13. 06. 2020 18.44
-9
Slabo otrostvo,ko si velik si desni
User1832247
13. 06. 2020 18.48
+6
crazy but true
13. 06. 2020 19.02
+18
Ja, razvajeni otroci, ki jim je bilo vse prineseno k riti hocejo tak tretma tudi kot odrasli. Ce ne dobijo svojih "pravic" so "zrtve". Vsi ostali vedo, da ce zelis nekaj imeti, da je treba biti produktiven in ne zgolj manipulatorski parazit..
User1832247
13. 06. 2020 18.42
+3
v maeriko naj pogledajo kako je bilo pred cca 100 leti pa pred pedesetimi in kako je danes in to z kar precejšno lahkoto reflektirajo v slovenijo ali pa v kako drugo državo in se ne bodo skoraj nič zmotili
SEJBOBOL
13. 06. 2020 18.10
-2
Ne vem koga ste to prašal , ma name vse slabe izkušnje v otroštvu , vplivajo pozitivno sedaj .... Mimo njih sem sem postal boljši ... Kdor se je spustil pa v iste probleme je pa na žalost očitno SAM kriv ... Kam lepše , da iz slabega spoznaš kaj JE dobro ...
crazy but true
13. 06. 2020 18.16
+6
Ja, odvisno je ali sprejmes odgovornost za svoje zivljenje, ugotovis da imas agencijo, zavrzes idejo da si "zgolj zrtev in bos vedno zgolj zrtev" in gres naprej. Kar nas ne ubije nas vcasih dejansko naredi mocnejse. Tole je pa kontra "FDV resnici"..
SEJBOBOL
13. 06. 2020 18.32
+9
Da ko le lahko sam vplivaš na dejanja , to tudi počneš ali obrneš v dobro smer . Vse ostalo se pa popolnoma strinjam
crazy but true
13. 06. 2020 18.59
+7
SEJBOBOL
13. 06. 2020 19.20
+3
da ko le lahko ... a ti to ne pove , ko lahko ??
crazy but true
13. 06. 2020 19.30
-4
Ja. Samo s kaksnimi idejami nas bombardirajo ko smo odrasli? Ali nasi predragi "FDV strokovnjaki" pisejo clanke o potrebi razumevanju realnosti in po rasti v bolj funkcionalno odraslo osebo? Vse kar vidim je da znajo nabijati neskoncne kolicine levicarske propagande.. kar se mene tice bi vse profesorje, ki ne razumejo kaj pomeni "znanstvena metoda" morali po hitrem postopku brcniti na cesto. Naj najdejo drug vir financiranja njihovih kretenizmov..
SEJBOBOL
13. 06. 2020 20.55
+4
Eh ne sekiri se zanjih , bl k nakladajo bolš so plačani, o konkretni zadevi pa najverjetneje s prve roke nimajo pojma ...
polanc1
13. 06. 2020 17.57
+0
ja, ko vsak petek po medijih gledam tega 40 letnega maminega razvajenčka jenulla (=0),vem, da so njegovi ta stari morali nekje močno skrenit...
Carmenlula
13. 06. 2020 16.56
+14
Če je stroka FDV zraven, potem bo to kilavo dete.
crazy but true
13. 06. 2020 17.32
+5
Ja na zalost vse kar je povezano s FDV dobi "ah, kaksno traparijo so si tokrat zamislili.." reakcijo. Zelo redko me razocarajo s svojimi umotvori. Ne samo da moramo placevati za te traparije z nasimi davki, dejansko skodujejo tistim, ki verjamejo temu..
JOSEPH HAYDN
13. 06. 2020 16.15
+22
Če FDV sodeluje potem veš, da nikaj ni uredu
crazy but true
13. 06. 2020 17.10
+5
Ja, nekaj ni uredu.. za vse probleme, ki jih imajo ljudje hocejo okrivit "slabe izkusnje iz otrostva". Nikakor ni problem levicarsko sranje s katerim pumpajo folk, feminizem, LGBWTF in podobne stvari zaradi katerih je folk vedno bolj defekten. Ne,.. krivi so starsi, ki bi morali se bolj permisivno vzgajati svoje otroke..