Zelena luč nadaljnjemu sprejemanju zakonodaje o obnovi narave, ki razdvaja evroposlance

Nasprotovanje predlogom Evropske komisije so izrekli v največji politični skupini v Evropskem parlamentu (EP), Evropski ljudski stranki (EPP), kjer so se pri tem združili z desnimi skupinami v parlamentu. Na drugi strani so bili socialdemokrati (S&D), Zeleni in večji del liberalcev. Na koncu je nadaljevanju sprejemanja zakonodaje vendarle pritrdilo tudi nekaj poslancev EPP.

Slovenski poslanci so se razdelili po političnih linijah: poslanci EPP Ljudmila Novak, Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver so glasovali proti, poslanca S&D Matjaž Nemec in Milan Brglez ter poslanca liberalne politične skupine Renew Irena Joveva in Klemen Grošelj pa so pogajalska izhodišča podprli.

Besedilo predlagane uredbe so sicer pred tem zavrnili trije parlamentarni odbori, tudi matični odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Na začetku današnjega glasovanja je bil tako na mizi predlog zavrnitve uredbe, kar bi pomenilo, da bi morala Evropska komisija predstaviti nov zakonodajni predlog.

Stališče o Zakonu EU o obnovi narave je evropski parlament sprejel s 336 glasovi za, 300 proti in 13 vzdržanimi glasovi. Zavrnitev ni dobila zadostne podpore, saj je zanjo glasovalo 312 poslancev, proti pa jih je bilo 324. So pa poslanci nato glasovali o kar 136 dopolnilih k besedilu pogajalskih izhodišč Evropskega parlamenta za pogajanja s Svetom EU, ki združuje članice unije. Svet je svoje izhodišče s predlaganimi spremembami in omilitvami prvotnega predloga komisije sprejel že pred tedni. Proces sprejemanja zakonodaje oziroma pogajanja s Svetom EU o končni obliki zakonodaje se bo po današnjem glasovanju v parlamentu lahko nadaljeval.

Kaj določa uredba o obnovi narave?

Z uredbo o obnovi narave, ki je med pomembnimi gradniki prizadevanj EU za zeleni prehod in zaščito vse bolj ogrožene biotske raznovrstnosti v EU, si Evropska komisija prizadeva za obnovo in vnovično vzpostavitev ekosistemske funkcije evropskih mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov ter urbanih zelenih območij in živali s teh območij.

Osnovni predlog Bruslja med drugim določa, da bi morale članice obnoviti vsaj 30 odstotkov območij v slabem stanju v svojih kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih ekosistemih do leta 2030, 60 odstotkov tega območja do leta 2040 in 90 odstotkov tega območja do leta 2050. Cilj je, da bi do leta 2030 sanacijske ukrepe vpeljali na vsaj 20 odstotkih kopnega in morij EU, potrebnih obnove, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu.

"Zakon o obnovi narave je bistveni del evropskega zelenega dogovora ter sledi znanstvenemu soglasju in priporočilom za obnovo evropskih ekosistemov. Kmetje in ribiči bodo od tega imeli koristi in tako bodo zagotovili okolje, v katerem se da živeti, tudi prihodnjim generacijam. Stališče, ki smo ga sprejeli danes, pošilja jasno sporočilo. Nadaljevati moramo dobro delo, braniti naše stališče med pogajanji z državami članicami in pred koncem mandata Parlamenta doseči dogovor o sprejetju prve uredbe o obnovi narave v zgodovini EU," je po glasovanju dejal poročevalec Cesar Luena (S&D).

Kdaj bi lahko začela veljati uredba?

Pričakovati je, da bodo končno sprejeto besedilo v zakonodajnem postopku vsaj nekoliko omilili. Poslanci so danes krovni cilj Evropske komisije o sanacijskih ukrepih na vsaj 20 odstotkov kopnega in morja v EU podprli, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

So pa poslanci z dopolnili med drugim opredelili, da bi nova uredba lahko začela veljati šele, ko bo Evropska komisija postregla s podatki o nujnih pogojih za zagotovitev dolgoročne prehranske varnosti EU ter ko bodo članice unije določile velikost območij, ki jih je treba obnoviti, da bi se dosegli nacionalni cilji. Parlament predlaga tudi klavzulo, po kateri bi lahko izpolnitev ciljev zamaknili v primeru izrednih socialnih in ekonomskih okoliščin.

Komisija bi morala v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe oceniti morebitno vrzel med finančnimi potrebami za obnovo in razpoložljivim financiranjem EU ter poiskati rešitve za premostitev te vrzeli, zlasti prek namenskega instrumenta EU.

Kaj so glavni očitki nasprotnikov in kaj menijo podporniki uredbe?

V EPP in pri drugih nasprotnikih v parlamentu so svoje nestrinjanje utemeljevali z negativnimi posledicami dodatnih zaščitnih ukrepov na kmetijstvo in prehransko varnost. Temu so pritrjevala tudi kmetijska združenja. Kmetje so v torek pred poslopjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu organizirali tudi protest.

Na drugi strani so zagovorniki zakonodaje med poslanci pritrjevali okoljevarstvenikom in naravovarstvenikom, da so dodatni ukrepi za zaščito in obnovo narave v luči vse večje grožnje podnebnih sprememb in človekovega delovanja nujni, saj kmetijstvo in prehransko oskrbo ob spreminjanju podnebja ogroža prav izguba biotske pestrosti. EPP in ostalim so očitali populizem in zlorabo narave za nabiranje predvolilnih točk pred evropskimi volitvami prihodnje leto.

Bogovič opozoril na posledično izgubo kmetijskih površin: 'Tega si ne moremo privoščiti'

Razprava o zakonodaji o obnovi narave je pokazala razdeljenost Evropskega parlamenta, je poudaril slovenski evroposlanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki obžaluje današnji izid. "Evropa je pestra, države imajo svoje specifike! V Sloveniji, kjer imamo 60 odstotkov gozdov, 39 odstotkov Nature 2000, imamo odlično sodelovanje s čebelarji in biodiverziteto. Predvideni ukrepi ne upoštevajo teh specifik in so zelo problematični. Posledično bi lahko v Sloveniji izgubili kar 10 odstotkov kmetijskih površin, ker imamo zelo malo kmetijske zemlje. Tega si ne moremo privoščiti," je poudaril v svojem nastopu v razpravi na zasedanju EP.

Kot pravi, bi morali zagotoviti tak zakon, v katerem bi bili opredeljeni viri financiranja, predvidljivi ukrepi, in ki bi bil splošno sprejemljiv "tudi s strani kmetov, predvsem mladih prevzemnikov". Zato obžaluje izid današnjega glasovanja v EP, saj meni, da je predlagana zakonodaja slaba. Prepričan je, da bo ta zakonodaja naletela na težave pri izvajanju in nenamerne družbene in gospodarske posledice. 

V EPP že od same predstavitve tega predloga zakonodaje opozarjajo, da kljub dobrim namenom ta ni izvedljiv v praksi. Opozarjajo tudi, da predstavlja tveganje za prehransko varnost v EU, pa tudi za kohezivnost podeželskih skupnosti, ki bi nosile levji delež obnovitvenih ukrepov. EPP je sicer že pred časom odstopila od pogajanj in tudi glasovala proti celotnemu predlogu. Kot je izpostavil Bogovič, v evropski zakonodaji obstaja že 23 pravnih aktov, ki urejajo področje varovanja okolja in ohranjanja narave. To po njegovih besedah že sedaj predstavlja izjemno administrativno breme tako za države, posameznike, kmete in podjetja. "Še en predlog zakonodaje več bo to birokratsko nočno moro še povečal, poleg tega ne bo prinesel nobene dodane vrednosti," še izpostavlja Bogovič.

Prepričan je, da se EU s takšnimi predlogi oddaljuje od ljudi, namesto da bi se jim približevala. Opozoril je še, da bi se zaradi zmanjšanja kmetijskih površin v rabi zmanjšala kmetijska proizvodnja, posledično bi še bolj narasle cene hrane, povečal pa bi se pritisk na uvoz cenejše hrane iz tretjih držav, kjer pa so standardi kmetijske pridelave bistveno nižji kot v EU. Izrazil je upanje, da bodo nadaljnja pogajanja o tej zakonodaji med EP in Svetom EU resneje naslovila vprašanja izvajanja obnovitvenih ukrepov v praksi in predvsem njihovega financiranja.

Zagovorniki zakonodaje glasovanje pozdravljajo: 'Nimamo časa za sprenevedanja'

Gre za enega ključnih evropskih zakonov v boju proti hudim posledicam podnebnih sprememb in izgubi biotske raznovrstnosti, je poudaril evroposlanec Matjaž Nemec (SD/S&D). Današnje glasovanje je označil za eno pomembnejših, ne le tokratnega plenarnega zasedanja EP, pač pa eno ključnih, ki bodo krojila politike EU v naslednjem mandatu. 

"Kadar je govora o podnebnih spremembah, varovanju okolja in obnovi narave si nikoli ne zatiskam oči. Trenutno se na evropskih tleh približno 50 odstotkov pridelkov, ki so odvisni od opraševalcev, sooča s pomanjkanjem opraševanja, izčrpanih je okoli 70 odstotkov tal, skoraj 30 odstotkov naše podtalnice pa je pod pritiskom. Poleg tega smo priča izgubi biotske raznovrstnosti. Odločitve različnih generacij so nas skozi desetletja in stoletja pripeljale do stanja, ki za planet enostavno ni vzdržno, zato je na nas – odločevalcih v prvi vrsti – velika odgovornost za hitro in učinkovito ukrepanje," je poudaril.  

Izpostavil je tudi, da sta izboljšanje biotske raznovrstnosti, tudi na kmetijskih zemljiščih, in kakovosti tal nujna za boljšo odpornost ekosistemov, prehransko varnost in pridelavo ter nenazadnje prihodke kmetov v prihodnjih desetletjih. Poudaril je, da je politizacija pri naporih za ohranjanje planeta škodljiva. "Odločno sem zavrnil poskus politične skupine EPP, ki je želela zrušiti ključni evropski zakon o ohranitvi narave za zeleni prehod do leta 2050 in podprl končno poročilo. Toplo pozdravljam, da je danes prevladal razum in odgovornost, da nimamo časa za sprenevedanja. Današnji izid pa je fantastična popotnica za prihodnji mandat EP in bolj zeleno prihodnost," je dejal.